bitcoin

Bitcoin: Miti & Dejstva

Nekateri pravijo, da je to največja digitalna revolucija po iznajdbi svetovnega spleta. Drugi , da je to navaden balon, ki bo prej ali slej počil. Tretji pa se sprašujejo le, ali in kdaj naj vstopijo na ta vlak donosov in pričakovanj.

Resnica je verjetno nekje vmes. V vsakem primeru so kriptovalute, za katerimi ne stoji nobena država, centralna banka, zlati standard ali karkoli bolj oprijemljivega kot množica računalnikov, namenjenih tako imenovanemu rudarjenju, že sedanjost in delno gotovo tudi prihodnost. In pri teh imamo pomembno vlogo tudi Slovenci. Ne le pri kupovanju kriptovalut, žetonov (“tokenov”) in druge ponudbe s polic novega fenomena, ampak tudi na drugi strani. Upravljamo eno največjih borz z bitcoini, naša startup podjetja pa začetni kapital v nadpovprečni meri iščejo tudi javnim ponujanjem žetonov.

Kaj so torej miti in resnice o bitcoinu?
Bitcoin se uporablja v kriminalne namene

Z začetki in uveljavitvijo bitcoina in drugih digitalnih valut je tesno povezano tudi izmikanje davkom, pranje denarja in druge kriminalne dejavnosti.

Znane so zgodbe, da je bilo mogoče na zdaj že ukinjeni Svileni cesti z bitcoini plačati najetega morilca. Transakcijam z bitcoini je namreč težko ali praktično nemogoče slediti, kar otežuje delo organom pregona.

Maja letos so hekerji napadli številna podjetja vsepovsod po svetu, tudi v Sloveniji, ustavili njihovo delovanje in v zameno za ponovni dostop do njihovih računalnikov zahtevali plačilo odkupnine po 300 ameriških dolarjev v virtualni valuti bitcoin.

Koliko se digitalne valute uporabljajo za financiranje nezakonitih poslov, je nemogoče ugotoviti. Toda enako bi lahko rekli o tradicionalnih valutah, kjer se umazan denar prek tajnih bančnih računov izgubi v davčnih oazah.

Vprašanje je, ali prepovedati digitalne valute, ker jih uporabljajo mnogi nepridipravi, nesmiselno. Z enakimi argumenti bi lahko prepovedali avtomobile ali gotovino, ki za razliko od digitalnih valut zagotavlja popolno anonimnost.

Bitcoin ne more postati globalna valuta

Število ljudi, ki imajo v lasti bitcoine in jih tudi aktivno uporabljajo za plačevanje blaga in storitev, se šteje v milijonih in se zdi nepomembno v primerjavi z večjimi, uveljavljenimi bančnimi valutami, kot so ameriški dolar, evro, jen, juan,…

Toda ne gre mimo dejstva, da bitcoin nima meja in deluje povsod. Kljub omejenemu številu uporabnikov jih priznava vse več držav, pomembnih družb in finančnih organizacij. Tudi v Sloveniji se pojavljajo bankomati z bitcoini, veliko prodajalcev jih priznava kot eno od valut za plačevanje blaga in storitev.

Mnogi napovedujejo, da se bo uporaba bitcoinov za plačilno sredstvo v prihodnje še povečevala. Pred tem se bo morala zgoditi stabilizacija njegove vrednosti, saj visoko nihanje, predvsem navzgor, privablja željne hitrega zaslužka.

Priča smo napihovanju balona

Na začetku septembra je vrednost bitcoina dosegla rekordnih 4950 dolarjev. To je pomenilo nepredstavljivo 400-odstotno rast v primerjavi z začetkom letošnjega leta.

Mnogi zato opozarjajo na umetno precenjenost bitcoina, saj vse večje zanimanje javnosti zanj in želja po hitrem zaslužku še povečujeta njegovo vrednost in tako naprej. Ceno vodi razpoloženje na trgu in povpraševanje po bitcoinih. Tako ni mogoče prezreti, da se je v zadnjih mesecih zgodil nenadni in strm padec vrednosti bitcoina. Sredi julija je v nekaj dneh izgubil 20 odstotkov svoje vrednosti, v prvi polovici septembra pa več kot tretjino.

Skupna vrednost bitcoinov v obtoku in število podjetij, ki ga uporabljajo, so razmeroma nizki. Že manjši dogodki in trgovanja pomembno vplivajo na ceno. V teoriji se bo ta nestanovitnost zmanjševala z dozorevanjem bitcoina kot tehnologije.

Število bitcoinov je omejeno

Splošno znano dejstvo je, da zaradi objektivnih omejitev ne bo nikoli obstajalo več kot 21 milijonov bitcoinov. Vseeno naj to ne bi predstavljalo težave.

Vsak bitcoin se lahko deli na osem decimalnih mest oziroma na desetmilijoninke in tudi delitev na še manjše enote ni nemogoča. Ko se nominalne vrednosti nakazil zmanjšujejo, lahko začnemo vrednosti nakazil prikazovati v manjših enotah, na primer 0,00000001 BTC.

Gre za piramidno, ponzijevo shemo

Pri Ponzijevi shemi je izplačevanje donosov odvisno od uspešnega novačenja novih, naivnih žrtev, ki prinašajo sveži denar. Z njim se napaja piramida, s čimer shema cveti in navidezno ustvarja visoke donose. Ko se tok svežih prilivov konča, shema propade. Denar izgubijo tisti, ki nazadnje vstopijo v sistem.

Na trgu digitalnih valut vsake toliko časa odjekne novica, da se je razkrila (in podrla) še ena Ponzijeva shema, v kateri je na stotine vlagateljev izgubilo na milijone evrov.

Pred vlaganjem v digitalne valute je nedavno opozoril tudi ameriški milijarder Howard Marks, ki je predvidel finančno krizo in pok »dot-com« balona. Po njegovih besedah se zgodovina ponavlja, digitalne valute pa da so brez vrednosti in modna muha.

Zagovorniki vztrajajo, da je bitcoin primerljiv s svetovnimi valutami, kot so zlato, ameriški dolar in evro. Uporablja se kot plačilno in menjalno sredstvo, njegova vrednost pa temelji na družbenem dogovoru in se spreminja glede na ponudbo in povpraševanje.

Bitcoin ne izpolnjuje definicije ponzijeve sheme

Vlagatelji si ne izplačujejo dividend, ampak je njihov zaslužek posledica rasti vrednosti.

Ni osrednje organizacije ali osebe, ki bi upravljala in služila na račun sistema, saj je ta v celoti decentraliziran.

Osnovni cilj sistema ni pridobivanje novih vlagateljev. Če bi se prihod novih vlagateljev zaustavil, to ne bo porušilo sistema, ampak bo kvečjemu zaustavilo rast vrednosti. Valuta se še naprej lahko uporablja kot plačilno in menjalno sredstvo.

Opozorilo uporabnikom

Evropski bančni organ (EBA) uporabnike svari:

  • svoj denar lahko v bitcoinski menjalni platformi izgubite,
  • vašo virtualno valuto vam lahko ukradejo iz vaše digitalne denarnice,
  • če uporabljate virtualne valute kot plačilno sredstvo, niste zaščiteni,
  • vrednost vaše virtualne valute se lahko hitro spremeni ali celo pade na nič,
  • transakcije v virtualni valuti se lahko zlorabijo za kriminalne dejavnosti, vključno s pranjem denarja,
  • preverite, ali so zaslužki z bitcoinom v določeni državi že obdavčeni.

EBA še posebej izpostavlja, da se lahko zavarujete predvsem tako, da se v celoti seznanite s posebnimi značilnostmi in jih razumete. Za nakup bitcoina ne uporabljajte “resničnega” denarja, za katerega si ne morete privoščiti, da ga izgubite.

S svojo digitalno denarnico morate ravnati enako previdno kot z običajno denarnico. V njej ne hranite velikih vsot denarja daljši čas. Proučite preglednosti menjalnih platform, ki jih nameravate uporabiti.


O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si