V začetku leta 2015 se je skupina mladih Kranjčanov in Kranjčank obrnila na mestne oblasti in jim potožila, da nimajo prostora, kjer bi ustvarjali, se povezovali in udejanjili svoje poslovne ideje.
To je bilo v času, ko so se domača podjetja že začela pobirati iz krize in zaposlovati, vendar je v senci gospodarskega okrevanja še vedno obstajala zaskrbljujoče visoka brezposelnost med mladimi. Tisti, ki bi zlahka našli službo, pa so raje iskali možnosti za samostojno podjetniško pot.
V Mestni občini Kranj so se za pomoč obrnili na Regionalno razvojno agencijo Gorenjske (BSC) in pol leta pozneje odprli Kovačnico, kjer se “kujejo dobre ideje”. Prostor sodela (angl. coworking), ki se nahaja v nekdanji trgovski šoli v bližini starega mestnega jedra, je namenjen nadobudnim podjetnikom vseh starosti.
Začetki so bili težki. Niso imeli denarja za promocijo, zgodilo se je celo, da na dogodek nihče ni prišel, se spominja Nives Justin, ki kot vodja od prvega dne diha s Kovačnico.
Tri leta trdega dela pozneje so zgodba o uspehu. Ob dogodkih učilnice pokajo po šivih. Tudi prostori za coworking so polni. Z raznovrstnimi programi finančno pomagajo podjetnikom in jih izobražujejo. Povezujejo se tudi z znanimi in uspešnimi slovenskimi podjetniki.
“Kovačnica nista samo miza in stol, ki ju lahko najameš, Kovačnica je družina, ki raste skupaj in te motivira, da tudi ti narediš več,” se glasi eden od njihovih sloganov.
Koliko morajo mladi podjetniki plačati, da si zagotovijo prostor v Kovačnici?
Med 15 in 29 evrov na mesec, odvisno od njihovih potreb.
Najugodnejši je paket Flex. Primeren je za tiste, ki redkeje uporabljajo prostore, morda nekajkrat na teden. Večina se odloči za paket Fix, ki jim za plačilo 25 evrov omogoča, da pridejo vsak dan v času uradnih ur. Za dodatne štiri evre pa si zagotovijo neomejeno koriščenje prostorov.
Torej lahko delajo tudi izven uradnih ur?
Srđan Nađ iz arhitekturnega podjetja Grupo H se je letos spomladi pripravljal na natečaj standardizirane gradnje v Rusiji, na katerem je nato tudi zmagal. Tik pred oddajo projekta je bil praktično ves čas tukaj, tudi ponoči.
Kaj poleg prostora še dobijo vaši člani?
Praktično vsa izobraževanja, ki jih organiziramo s pomočjo partnerjev, so brezplačna.
Na voljo imajo tudi sejno sobo za sestanke, dostop do interneta, uporabo tiskalnika in skenerja, souporabo kuhinje …
Z januarjem se je k nam preselil celotni podjetniški oddelek regionalne razvojne agencije. Zdaj je tu tudi točka SPOT (prej Vem), kjer je možno registrirati podjetje.
Najpomembneje pa je, da gradimo skupnost, v kateri si med seboj pomagamo. To je tista dodana vrednost.
S katerimi dejavnostmi se ukvarjajo vaši člani?
Večinoma s storitveno dejavnostjo. Dva arhitekta, grafična oblikovalka, industrijska oblikovalka, programer, tržnik, dve punci se ukvarjata z vzgojo psov, tretja piše magistrsko nalogo, četrta lektorira …
Je med njimi tudi kdo starejši?
Povprečna starost je 30 let. Vendar imamo tudi občasno najemnico, ki je stara preko 50 let in se ukvarja s dihalnimi vajami proti stresu. Izdati namerava knjigo in zgoščenko, za ta namen pa je že zbirala sredstva na slovenski crowdfunding platformi Adrifund.
Koliko ljudi sprejme Kovačnica?
Trenutno je v coworkingu prostora za največ 20 ljudi, poleg tega imamo na voljo še pisarno s šestimi sodelavnimi mesti ter dve manjši pisarni za eno osebo, vendar so mesta že zapolnjena. Obstaja celo čakalna vrsta. Takoj ko se sprosti miza, zanjo že dobimo novega najemnika.
Se boste primorani širiti?
Letos smo si zastavili vizijo, da bomo Kovačnico iz prostora za coworking preobrazili v podjetniško‑kreativni center. Vendar imamo veliko težavo, saj nam kritično primanjkuje prostora, stavba pa je že polna najemnikov.
S Šolskim centrom Kranj, ki upravlja stavbo, se neprestano pogovarjamo o možnostih širitve. Naš dolgoročni načrt je “zavzetje” celotne stavbe.
Kako bo v prihodnosti izgledala Kovačnica?
Želimo si, da bi imeli dve nadstropji. Pritličje bi bilo bolj namenjeno dnevnim obiskovalcem, zgornji prostori pa stalnim sodelavcem.
V zgornjih prostorih bi ohranili ali celo nekoliko razširili prostore za coworking. V eni od sob bi uredili multimedijski laboratorij, ki je pomemben za mlade podjetnike. Potrebujejo prostor, v katerem fotografirajo izdelke ali izdelajo video. Poleg tega bi v eni od nekdanjih učilnic uredili prostor za deset bodočih podjetnikov, ki bodo k nam prišli v okviru projekta Poni.
V pritličnih prostorih bi vzpostavili ustvarjalni laboratorij, saj je Kovačnica del nacionalne mreže Fab Lab. To bi bil prostor za ustvarjanje, v katerem bi podjetniki uporabljali napredno opremo in tehnologijo in lažje prišli do delujočega prototipa. V pritličju bi uredili tudi razstavni prostor, ga odprli in osvetlili. Občasno bi zelo potrebovali tudi učilnico, ki bi sprejela do 70 ljudi.
V prostorih nekdanjega Ibija deluje mestna šivalnica, ki jo vodi zelo zagnana punca. Predlagala je, da bi združili kreativo in ustvarili nekakšen šiviljski coworking. Nahajal bi se v dolgem in ozkem povezovalnem hodniku, ki je kot nalašč za šivilje, ki potrebujejo svetlobo in dolgo mizo za krojenje.
Odprli bi tudi kavarno dela, v kateri bi mladi gostinski delavci pridobivali izkušnje. V njej bi bile na voljo osnovne pijače in tople malice.
Nenazadnje moramo urediti ustrezen dostop za invalide, ki trenutno ne morejo v stavbo.
Uporaba vaših prostorov je zelo ugodna, še posebej če jo primerjamo z najemninami manjših pisarn v Kranju.
Ideja in namen Kovačnice je podpora podjetništva. Naš cilj ni dobiček. 99 odstotkov izobraževanj je brezplačnih, tudi cene so nizke. Zato ne bi mogli preživeti brez pomoči in podpore Mestne občine Kranj.
Imamo sicer zlate sponzorje, ki so nam poklonili finančna sredstva, da smo lahko izpeljali neke ciljne projekte. Vendar nikoli nismo aktivno iskali zunanjih financerjev.
Tudi poslovni angeli, ki finančno pomagajo našim članom na podjetniški poti, so nas našli sami.
Kdo so ti poslovni angeli? So med njimi tudi kakšni znani slovenski podjetniki?
Seveda. Presenečena sem nad njihovo dostopnostjo. Ko potrebujemo pomoč ali kakšen nasvet, jih lahko brez težav pokličemo. Vedno so pripravljeni pomagati in za to ne pričakujejo plačila.
Najpomembneje je, da so pripravljeni tudi mentorirati naše mlade podjetnike. V kratkem pripravljamo sklop izobraževanj, namenjen podjetjem, ki imajo od tri od pet zaposlenih in si želijo narediti preskok na deset zaposlenih. To je zanje velik izziv, saj se morajo med drugim naučiti delegiranja, postavljanja strukture organizacije in upravljanja denarnega toka.
Mladi podjetniki kljub vsemu potrebujejo tudi nasvete s področja prava, davkov in drugih področij. Jim nudite te storitve?
Na žalost ne. Nudimo jim osnovno svetovanje iz teh področji v okviru točke SPOT svetovanje Gorenjska, vendar gre za osnovne informacije. Vsekakor pa izkoristimo našo mrežo in poiščemo prave kontakte.
Ena od njihovih osnovnih potreb so tudi bančne storitve. Vsak podjetnik mora imeti poslovni račun, nekateri potrebujejo tudi financiranje.
Ko začenjajo, jih vsekakor zanima, katera banka je zanje najboljša. Za ta namen smo letos poleti analizirali in na spletni strani objavili pregled stroškov uporabe poslovnega računa pri različnih bankah v Sloveniji. Želimo biti namreč popolnoma nepristranski.
Brez zamere, podjetniki začetniki vas vidijo kot nujno zlo (smeh). Ne potrebujejo nič drugega kot spletno banko in poslovni račun. Ne zavedajo se še, kako pomemben partner pri poslovanju je banka. Velika večina se jih odloči za najbolj poceni banko, vendar so nato nezadovoljni s storitvijo.
Na začetku banko res morda vidijo kot nujno zlo. A ko jih obišče simpatična Žana z Gorenjske banke, si verjetno premislijo.
Vsekakor. Podobno je z inšpektorji Finančne uprave RS (Furs). Mnogi so imeli predstavo o njih kot groznih ljudeh, ki jim bodo ob prvi priložnosti naložili kazen. Ko pa srečajo Natalijo s Fursa in ugotovijo, da jim na vsak način poskuša pomagati, hitro spremenijo mnenje.
Kaj mladim podjetnikom preprečuje, da bi uspeli z dobro idejo in prodrli na trg? Je to strah, neznanje ali kaj tretjega?
Glavni problem je, da v Sloveniji ne moreš preveriti svoje poslovne ideje na trgu brez večjih stroškov. Za to moraš odpreti s. p. ali d. o. o. in takoj začeti plačevati prispevke, česar pa si kot podjetnik začetnik ne moreš privoščiti.
Podjetniku se že lahko zdi, da je njegov izdelek najboljši in bi ga rad imel vsak. Seveda, imel bi ga vsak, vendar zanj ne bi plačal. Ampak podjetnik tega ne bo vedel, dokler ga ne bo preizkusil na trgu.
V nekaterih evropskih državah ti celo omogočijo enoletno obdobje, v katerem ti ni treba plačevati prispevkov in davkov. V tem času preveriš idejo, jo popolnoma spremeniš ali pa se lotiš nečesa povsem drugega.
Bi lahko kaj podobnega dobili v Sloveniji?
Dvomim, vsaj ne v naslednjih nekaj letih. Obstajajo sicer določene spodbude za podjetnike. Vsak, ki prvič registrira podjetje, lahko v prvih 12 mesecih plačuje 50 odstotkov nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri minimalnih prispevkih torej 250 namesto 360 evrov.
Podjetniki imajo tudi možnost osebnega dopolnilnega dela, pri katerem plačajo davek šele potem, ko kaj prodajo.
Pri osebnem dopolnilnem delu so podjetniki zelo omejeni pri tem, kaj smejo delati in koliko zaslužiti v določenem obdobju. Ta statusna oblika se je tudi precej razpasla med mladimi, tako da so jo morali omejiti z inšpekcijskimi nadzori.
Ali imajo podjetniki, ki uporabljajo vaše prostore, realno predstavo o tem, kaj danes pomeni biti podjetnik?
Eni da, drugi ne. Eni imajo vizijo, vedo, kaj morajo narediti in koliko znoja in krvi je treba vložiti. Drugim pa pomagamo, ko in če se zatakne, in jim tudi preko različnih delavnic, dogodkov, ki jih organiziramo, pomagamo do cilja.
Slovenci smo bili med pionirji na področju razvoja kriptovalut. Številni mladi so se ob novicah o milijonskih zaslužkih podali v kriptosvet in napovedovali, da bodo s pomočjo tehnologije blockchain razvijali izjemne produkte in osvojili svet. O mnogih od njih danes ni ne duha ne sluha. So morda imeli napačno idejo in niso vedeli, da so za uspeh potrebna leta trdega dela, izkušenj in delanja napak?
Mnogo mladih je prepričanih, da potrebujejo zgolj dobro idejo, ta pa jim bo čez noč prinesla bogastvo. Vidijo se v razvoju spletnih aplikacij in iger, torej v poslu, v katerem se obrača ogromno denarja. Toda pozabljajo, da je na svetu še vsaj sto ljudi, ki imajo podobno idejo.
Nejc Kodrič, solastnik ene največjih kriptomenjalnic Bitstamp, je lepo rekel: “Za najin uspeh čez noč sva dejansko potrebovala tri leta dela. Do tedaj naju nihče ni opazil, ampak šele po tem, ko sva uspela.”
Se mladi podjetniki preveč previdni? Se omejujejo pri tem, komu bi ponujali izdelke ali storitve? Si upajo gledati čez mejo?
Za mnoge podjetnike iz Kranja je že to, da bi izdelke in storitve ponujali v drugih mestih, velik dosežek, kaj šele da bi se širili izven Slovenije. Slovenci se zelo bojimo uspeha in neradi od sebe zahtevamo preveč.
Kot pravi Ivo Boscarol, Slovenci oprostimo vse, samo uspeha ne. V Sloveniji moraš biti enak drugim, ne smeš skakati ven iz povprečja. To nas zelo omejuje.
Kljub vsemu tudi v Sloveniji poslušamo zgodbe o gorenjskih podjetnikih, ki so začeli v garažah in ustvarili podjetja, ki danes pobirajo mednarodne nagrade.
Eden takšnih je Marko Lotrič, lastnik podjetja Lotrič Meroslovje, ki ste ga že gostili v Banki za podjetnike.
Njegovi začetki segajo v 90. leta prejšnjega stoletja. So kakšne bolj aktualne podjetniške zgodbe?
Seveda so, vendar se z njimi začuda ne znamo pohvaliti v javnosti. Naj omenim našo članico, industrijsko oblikovalko Nina Malovrh, ki s skodelo OM NOM pobira številne nagrade. Zelo uspešen je Projekt Burger, o katerem ste tudi že pisali. Letos so dijaki Šolskega centra Škofja Loka zasnovali lebdeče lesene posode za rože Teglc in pobrali večino nagrad na tekmovanju Moje podjetje. Že pred tem so dijaki iste šole izdelali električni skiro in ga prodali občini.
Ideje so fantastične. Vendar za nekatere niti ne slišim, pa se mi dogajajo praktično pred nosom.
Za Američane pravijo, da so sposobni prodati vse, tudi če imajo slab izdelek. Zakaj je pri nas obratno? Imamo super ideje, ki pa jih ne znamo unovčiti.
Ko sem v okviru projekta Podjetno v svet podjetništva delala s potencialnimi podjetniki, je vse potekalo po načrtu in nad pričakovanji. Do trenutka, ko je bilo treba dvigniti telefon, poklicati potencialne stranke in jim povedati, kaj so razvili. To je bil zanje prevelik stres.
V čem je problem?
To je postala težava mlajše generacije. Ne znajo se prodati ali se pohvaliti z nečim, kar so dobrega naredili. Zakaj, ne znam povedati.
Danes je na voljo tehnologija, ki omogoča prodajo izdelkov praktično povsod po svetu. Poznam podjetnika, ki izdeluje pohištvo iz masivnega lesa in se oglašuje na spletni platformi ETSY. Prek nje v ZDA proda 600 kilogramov težko jedilno mizo, za katero mu gladko plačajo 3000 evrov. Ne potrebuješ podjetja v tujini.
Toda na ETSY in podobnih platformah je ogromno prodajalcev. Lahko imaš imeniten izdelek, a ti to nič ne pomaga, če te nihče ne opazi.
Za podjetnike, ki so vse v enem, je res težko. Izdelati morajo top produkt, obvladati marketing, vedeti, kje in kako se oglaševati. Nujne so profesionalne fotografije za Instagram, ki vzamejo precej časa.
Zato jim poskušamo tudi v Kovačnici pomagati pri pridobivanju teh znanj in pospešiti njihov razvoj.
Izobrazili bodo deset podjetnikov
Z januarjem bodo v Kovačnici začeli s projektom Poni, ki predstavlja nadaljevanje uspešnega projekta Podjetno v svet podjetništva. Za štiri mesece bodo zaposlili deset ambicioznih ljudi, ki se bodo v tem času usposobili za samostojno podjetniško pot.
Prejemali bodo plačo in vse ugodnosti redno zaposlenega, dobili mentorja, dnevna izobraževanja in dodatna sredstva za pridobivanje specifičnih znanj. Njihova edina naloga bo, da po štirih mesecih ustanovijo s. p. ali d. o. o. in se samozaposlijo. V prvem letu dni imajo pokrite tudi vse prispevke.
Projekt financirata država in Evropski socialni sklad (ESS). Na Gorenjskem so v letih 2013 do 2015 že podprli pet takšnih podjetniških skupin. Od tega je 45 od skupno 50 udeležencev po letu dni še vedno poslovalo, tako da štejejo projekt za zelo uspešnega.
V kranjskem centru BSC sodelujejo tudi pri projektu Erasmus za mlade podjetnike. Osebo, ki ima podjetje odprto manj kot tri leta, pošljejo za obdobje od enega do šest mesecev v tujino, kjer se od izkušenega podjetnika uči podjetniških veščin. Gre za neke vrste job shadowing. Do sedaj so v tujino že poslali 40 mladih podjetnikov.
