Kriptovalute in kriptožetoni so trenutno najbolj vroča stvar v svetu financ. Cena bitcoina in drugih virtualnih valut raste v nebo. Nastaja ogromno novih podjetij, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in kriptožetoni, ali pa so le te izdali v kampanji zbiranja sredstev (t.i. ICO – Prva javna ponudba žetonov).
Hkrati s podjetniškimi zvezdami pa se na trgu pojavlja tudi vedno več prevarantov, ki škodijo celotni industriji. Vsesplošna evforija je kot nalašč za nepridiprave, ki izkoriščajo nepoznavanje in pohlep nepoučenih vlagateljev. Z ničvrednimi produkti brez večjih težav zberejo tudi večmilijonska sredstva, na koncu pa ljudje ostanejo brez denarja.
“Kjer je denar, se najdejo tudi takšni, ki izrabljajo naivnost ali nepoznavanje ljudi,” poudarja Jure Soklič, direktor podjetja Hive Project, ki bo v naslednjem letu na trgu predstavilo platformo za prodajo in odkup terjatev (faktoring). Ta temelji na tehnologiji veriženja blokov (ang. blockchain), o kateri je v splošni javnosti še vedno malo znanega. Gre za kontinuirano večanje podatkov in informacij, ki so mrežno povezane med seboj. Pri tem nastajajo novi in novi bloki programske kode, ki so kriptirani, preverjeni s strani večjega števila potrjevalcev in vsebinsko odvisni od vsebine vseh predhodnih blokov.
Soklič se strinja, da splošna javnost še ni dovolj poučena in ne ločuje med posameznimi kriptovalutami, vlaganjem v ICO-te in blockchain tehnologijo, na kateri temeljijo produkti. Ljudje tudi zmotno pričakujejo, da bodo zaradi pretekle rasti posameznih kriptožetonov (token) cene tudi v prihodnje zgolj naraščale. Pri investicijah v blockchain projekte gre vendarle za zelo tvegane naložbe in poleg dobičkov so lahko visoke tudi izgube.
S pomočjo nove platforme bodo v podjetju Hive Project faktoring omogočali tudi malim in srednje velikim podjetjem, ki se pogosto soočajo z likvidnostnimi težavami. Prodaja in nakup terjatev bosta možna (tudi) v kriptovalutah.
Ekipa je mednarodna, sestavljajo pa jo tako finančni strokovnjaki, programerji in razvijalci platforme kot strokovnjaki za marketing in komuniciranje idr. Prostore imajo v Ljubljani, del ekipe – predvsem programerski – pa je v tujini. “A glavne odločitve se sprejemajo tu in tako nameravamo tudi nadaljevati,” poudari Soklič.
Njihove ambicije in priložnost za rast je prepoznalo tudi več kot 2200 vlagateljev, ki so jim zaupali skoraj 9 milijonov dolarjev sredstev.
S projektom ste zmagali na CoinAgendi, svetovni konferenci startupov in projektov na blockchainu, ki je junija letos potekala v Barceloni. S čim ste prepričali žirijo?
Hive Project je žirijo svetovnih strokovnjakov prepričal z idejo in produktom, ki omogoča veliko potencialno rast, ter ekipo, brez katere seveda ni produkta. Ker platforma rešuje povsem realne težave podjetij in naš cilj nikoli ni bil lokalne narave, smo največ pohval dobili prav za produkt.
Seveda pa žirije ocenjujejo marsikaj, tudi programersko ekipo, marketinško strategijo, samo predstavitev itn. Ker je šlo v Barceloni za tekmovanje novih projektov na blockchainu, je bil velik poudarek tudi na ekipi – ta je v primeru Hive Projecta izkušena in mednarodna, kar je velika prednost.
Kakšne težave rešuje vaša platforma?
Hive Project bo reševal problem likvidnostne luknje, natančneje spremeniti želimo način, s katerim (predvsem) mala in srednja podjetja pridobivajo finančna sredstva. S tem, da bomo povsem avtomatizirali celoten postopek faktoringa, ga bomo omogočili tudi malim podjetjem, ki si tega instrumenta do sedaj niso mogla privoščiti.
Zbiranje podatkov bo v poznejših korakih omogočalo tudi pripravo bonitetnih ocen podjetij, s čimer si bodo olajšala pot do likvidnostnih sredstev zunanjih ponudnikov.
V katero smer jo razvijate?
Njene ključne lastnosti bodo hitrost in avtomatizacija postopkov, s čimer bo platforma popolnoma transparentna. Z vidika uporabnikov je izjemnega pomena tudi enostavnost uporabe – tako podjetja kot tudi investitorji morajo urediti vse potrebno z le nekaj kliki. Naša platforma je tako odgovor na zapletene in dolgotrajne postopke v stari ekonomiji.
Kdaj boste platformo ponudili na trgu?
Le tri mesece po uspešni kampanji zbiranja sredstev smo predstavili tako imenovani Proof of Concept, kar pomeni, da se rešitev preizkusi v testnem okolju s testnimi podatki in odpravi tehnične pomanjkljivosti. Trenutno razvijamo beta, preizkusne verzije.
Postavljamo si skoraj nemogoče roke, vendar smo z ekipo do sedaj dosegli vse, kar smo si zadali. Še letos bomo svetu predstavili nadgrajeno verzijo platforme, naslednje leto pa bo odločilno, saj bomo predstavili končni izdelek.
Zagonska sredstva ste iskali s pomočjo množičnega financiranja v obliki prodaje kriptožetonov (ICO). Koliko ste jih zbrali do danes?
Kampanjo smo zaključili 14. avgusta, v kampanji pa smo zbrali skoraj devet milijonov dolarjev. To je bil velik uspeh, hkrati pa tudi velika odgovornost, saj mnogi, ki so nam zaupali, pričakujejo, da nam bo dolgoročno uspelo narediti, kar smo obljubili.
Kaj je ICO?
ICO je kratica za Initial Coin Offering (prva javna izdaja kovancev). Je način zbiranja kapitala, po konceptu podoben tradicionalnim IPO, ko podjetje prvič začne kotirati na borzi in zainteresiranim kupcem prvič ponudi svoje delnice. Podjetje torej v zameno za sredstva podpornikov izda svojo valuto, s katero lahko ljudje trgujejo na svetovnih borzah kriptovalut.
Mnogi napovedujejo, da bodo kriptovalute izginile, blockchain tehnologija pa bo ostala.
Blockchain tehnologija bo zagotovo spremenila svet. Podobno kot ga je denimo spremenil internet. Tudi v začetni fazi interneta si nismo znali predstavljati, na kaj vse bo vplival njegov razvoj, zato je tudi danes nehvaležno napovedovati.
Pri kriptovalutah je, ker gre vendarle za podjetja v začetni fazi, prihodnost še bolj meglena. Na dolgi rok bodo preživele tiste kriptovalute, katerih izdajatelji (podjetja) bodo realizirali zastavljene cilje. Mi bomo naredili vse, da bo naša platforma res natanko takšna, kot smo obljubili, in jo bodo uporabljala mala podjetja po vsem svetu.
Kaj nam bo prinesla blockchain tehnologija v naslednjih 10 letih? Bo olajšala življenje potrošnikov ali korporacij?
Oboje. Pa ne le to, blockchain tehnologijo bodo uporabljale tudi državne institucije (na primer zdravstvene ustanove) in države same.
So velika podjetja že vključila blockchain tehnologijo v svoje poslovanje? Jim lahko kot malo in inovativno podjetje ponudite kaj več?
Nekateri svetovni velikani – tudi banke – že preizkušajo blockchain tehnologijo v svojih procesih. Seveda pa sprememb ne moremo pričakovati z danes na jutri.
Glede inovacij pa – tudi največji svetovni sistemi potrebujejo inovatorje in startup podjetja. Na ta način lahko hitreje pridobijo produkte.
Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami in na mnogih konferencah, posvečenih blockchain tehnologiji, opazimo kar nekaj znanih obrazov.
Ali ljudje znajo ločevati med kriptovalutami in blockchain tehnologijo, na kateri temeljijo?
Splošna javnost še ni dovolj izobražena in podpiramo vse projekte, od člankov, predavanj, do okroglih miz, s katerimi se širi poznavanje te tehnologije. Predvsem se premalo govori o tem, da gre pri kriptovalutah za zelo tvegane naložbe, kjer ni vse zlato, kar se sveti.
V to tehnologijo danes vlagajo sredstva največje finančne institucije. Zanjo se zavzemajo celo države, od nedavnega tudi Slovenija. Se srečujete s kakšnimi zakonskimi ali drugimi ovirami? Uživate podporo regulatorjev?
Sami se z večjimi težavami še nismo srečali, a podpiramo trud države, da tudi zakonsko uredi celotno panogo.
Smo Slovenci res med tistimi, ki orjejo ledino v kriptosvetu?
Težko rečemo, da orjemo ledino. V svetu je ogromno odličnih projektov iz različnih držav. Je pa medijska izpostavljenost slovenskih podjetij visoka. Upam, da bomo svetu pokazali, da lahko tudi iz majhne Slovenije pridejo velike rešitve.
Do kdaj bo trajala kriptomanija? Vedno več znanih in uspešnih vlagateljev na finančnih trgih javno opozarja pred kriptovalutami in jih označuje za piramidno shemo. Torej, ko bo zmanjkalo ljudi, ki so pripravljeni kupiti bitcoine in poganjajo ceno navzgor, se bo vse sesulo. Zakaj toliko opozoril v zadnjih nekaj mesecih?
Kjer je denar, se najdejo tudi takšni, ki izrabljajo naivnost ali nepoznavanje ljudi. Zato tudi sam svetujem pazljivost pri vlaganju in trgovanju. Naj pohlep pri ljudeh ne ogrozi racionalnega razmisleka. V kripto naj vlagatelji vstopajo z majhnim delom portfelja in tudi znotraj kripta razpršijo naložbe.
Razmere izgledajo idealne za goljufe, ki skušajo izkoristiti naivne in nepoučene vlagatelje. Koliko prevarantov je med podjetniki, ki se ukvarjajo s kriptovalutami in blockchain tehnologijo?
S prevarami se morajo ukvarjati pristojne institucije. Pomembno je, da vsi opravimo svojo nalogo. Od medijev do podjetnikov in nenazadnje tudi države.
Tisti, ki želijo vlagati, pa se morajo o tem podučiti, preveriti projekte in ljudi. Zelo natančnega pregleda nad posameznimi projekti pa nimam, ker večino svojega časa posvetim Hive Projectu.
Bo bitcoin ali katera druga valuta kdajkoli nadomestil obstoječe valute oz. jim postal enakovreden?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vsekakor je to odvisno od posamezne države oziroma centralnih bank, ki o tem odločajo. Pozitiven premik v smer kriptovalut so besede izvršne direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Omenila je, da bodo kriptovalute v prihajajočih desetletjih postale realnost in se dopolnjevale z nacionalnimi valutami.
