Brezgotovinsko plačevanje je v porastu, vse bolj pogosto je tudi pri plačevanju nižjih zneskov.
Več kot polovica Slovencev plačilne kartice uporablja vsaj trikrat tedensko, 61 odstotkov jih pa s kartico opravi vsaj polovico nakupov. Petina jih redno nakupuje prek spleta, kjer večinoma plačujejo s kartico, kažejo zadnji podatki Mastercard.
Z Boštjanom Fabjančičem in Lukom Gabrovškom, predstavnikoma Mastercard Slovenija, smo se pogovarjali o tem, kdaj bo mobilni telefon postal osnovno plačilno sredstvo, ali bomo v prihodnosti brezstično plačevali tudi višje zneske in o razlogih za to, da v Sloveniji premalo uporabljamo kreditne kartice.
Glavni cilj Mastercarda je sicer poenotiti uporabniško izkušnjo ne glede na kanal, preko katerega nekaj kupujemo, pa naj bo to plačevanje v trgovini, na spletu ali preko mobilne aplikacije.
Danes ima že praktično vsak v denarnici plačilno kartico Maestro oziroma Mastercard ali Visa.
Drži, tudi naše analize potrjujejo, da se uporaba plačilnih kartic kot brezgotovinskega načina plačevanja povečuje.
Toda Slovenija je podobno kot Nemčija, Avstrija in Nizozemska še zmeraj “debetna država”. To pomeni, da večinoma uporabljamo debetne kartice, ki so neposredno vezane na naš bančni račun.
Kreditnih kartic Mastercard je manj, približno tretjina. Njihovo število se povečuje, vendar ni neke standardne, vsakodnevne uporabe.
Koliko ljudi plačuje s plačilno kartico in koliko z gotovino?
Po naših raziskavah in analizah večjih trgovcev sodeč je razmerje 50 proti 50.
Je kartičnega poslovanja več kot v tujini?
V naši regiji smo v zelo dobrem položaju, vendar smo svetlobna leta za državami Skandinavije, ki veljajo za ene najbolj naprednih. Tam se že v 90 odstotkih primerov plačuje s plačilno kartico. Tudi v Sloveniji se obseg plačil s kartico povečuje, a je to počasen proces. Najtežje je spreminjati navade ljudi.
Na kaj so potrošniki pozorni, ko se odločajo o tem, čigavo kartico bodo imeli, naj bo to Maestro ali Mastercard, debetna ali kreditna kartica Visa ali katera druga? Je to dostopnost, stroški?
Za potrošnike je ključno, da plačilni inštrument deluje in je vsesplošno sprejet tako doma kot v tujini. Z njim ne smejo imeti slabih izkušenj. Ljudje običajno zaradi enega negativnega primera pozabimo na devet zelo dobrih in celotno storitev ocenimo kot slabo.
V družbi Mastercard se tudi trudimo, da uporabnikom naših kartic vsakodnevno zagotavljamo neko dodatno vrednost, kar nas razlikuje od konkurentov, kot je Visa. V letošnjem letu imajo imetniki Maestro in Mastercard brezstičnih kartic možnost pridobitve enkratnega popusta v trgovskem centru Tuš, trgovinah Big Bang, turistični agenciji Sonček, na črpalkah OMV, na spletnih portalih Ehrana in 1nadan, v športni trgovini Hervis, kinematografih Cineplexx in številnih drugih trgovcih po Sloveniji.
Se lahko trgovske družbe odločijo, da ne bodo sprejemale katere od bolj uveljavljenih plačilnih kartic na trgu in s tem prihranile pri stroških plačilnega prometa?
Trgovci hočejo biti prijazni do kupcev in jim priti nasproti, zato običajno izberejo banko, ki jim bo nudila celovita brezgotovinska plačila in krovno pokritje vseh pomembnejših kartic na trgu. Na trgovcu pa je odločitev, ali bodo sprejeli tudi kakšne lokalne ali manj uporabljane sheme.
Največji potencial vidite v poslovnih uporabnikih. Zato ste tudi v zadnjih letih preusmerili ponudbo in se osredotočili na večje in manjše trgovce, ki sprejemajo plačilne kartice, in podjetja, ki uporabljajo poslovne kartice.
Naš poslovni partner so banke, hranilnice in finančne institucije, ki imajo licenco za izdajanje kartice Mastercard. Ti nato nagovarjajo podjetja, naj v čim večji meri koristijo (naše) plačilne storitve.
Sami se osredotočamo na najpomembnejši del poslovanja vsakega podjetja, to je denarni tok. Pomagamo jim, da čim bolj učinkovito upravljajo z denarjem. Brezgotovinsko plačevanje jim namreč omogoča, da na eni strani prejemajo plačila (cash-in, ang.), na drugi pa jih porabljajo (cash-out, ang.).
Banke tudi ne bi smele razmišljati o tem, kaj njihov komitent potrebuje danes, ampak bi morale na podlagi trendov in denarnih tokov že vnaprej pripraviti in ponuditi najboljšo možnost financiranja.
Kaj pa poslovne kartice, jih podjetja sploh koristijo?
Poslovne kartice se pogosto uporabljajo. Res je, da jih je manj kot v nekaterih bolj razvitih evropskih državah, predstavljajo okoli štiri ali pet odstotkov vseh kartic, torej jih je nekaj deset tisoč, vendar podjetja z njimi v povprečju naredijo bistveno večji obseg transakcij.
Zakaj njihova uporaba v Sloveniji ni bolj razširjena?
Zato ker podjetnika, ki pride v banko odpreti račun, mimogrede vprašajo, ali bi želel imeti še poslovno kartico Mastercard. Ne bodo ga prepričevali, zakaj je njena uporaba zanj zelo koristna.
Podjetnik bi lahko pri isti banki združeval prilive in odlive, posledično pa pridobil dodatni limit na kartici. Prek POS-terminala bi torej sprejemal plačila na bančni račun, hkrati pa plačeval račune s poslovno kartico, ki je vezana na ta račun.
Na boljšem bi bila tudi banka, saj bi dobila precej boljšo sliko o zdravju poslovnega komitenta in o njegovih potrebah po posojilu, višjem limitu in tako naprej. V zameno za povečano brezgotovinsko poslovanje bi mu lahko ponudila tudi ugodnejše pogoje financiranja.
Na žalost teh “mehanizmov uravnoteženja” med prilivi in odlivi trenutno v Sloveniji ne poznamo.
V ZDA je po nekaterih podatkih že krepko več kot 200 milijonov kreditnih kartic. V povprečju jo ima že praktično vsak odrasel Američan.
Tam na kreditne kartice gledajo drugače kot v Sloveniji. Ko v ZDA najemaš ali kupuješ stanovanje, te običajno vprašajo, koliko kartic imaš. Zakaj? Ker je vsaka finančna inštitucija naredila samostojno kreditno oceno in z izdajo kartice potrdila, da si kreditno sposoben.
V Sloveniji pa je kreditna kartica dodatni plačilni mehanizem, ki povečuje kupno moč posameznika ali gospodinjstva. Omogoča nam tudi, da obveznosti poravnamo enkrat na mesec. Glede na to, da je evro zaradi inflacije vsak dan vreden manj, je kreditna kartica koristen vir financiranja.
Zaradi višjih stroškov? Kreditne kartice imajo druge prednosti, na primer kratkoročno zadolževanje.
Debetna kartica je bila včasih bankomat kartica, ki ti je omogočala dvig gotovine, brez da obiščeš banko. Danes je debetna kartica mnogo več, služi za vsakodnevna plačila v trgovini in na spletu.
Slej ko prej pa pride prav kreditna kartica. Vse več ljudi jo ima kot nekakšno rezervo. Kreditno kartico za razliko od debetne sprejemajo na praktično vseh plačilnih mestih in je tudi bolj uporabna za spletne nakupe, zlasti v tujini.
Kdo skrbi za pridobivanje novih uporabnikov plačilnih kartic Maestro in Mastercard?
Banke, ki imajo našo licenco in same tržijo produkte pri trgovcih in drugih podjetjih.
Zakaj potem za oglaševanje in pospeševanje prodaje namenjate znatna sredstva? Sklepate različna partnerstva, med drugim ste promovirali brezgotovinsko poslovanje na nogometnem stadionu Ljudski vrt v Mariboru, postali ste partner največjega spletnega ponudnika dostave hrane Ehrana.si …
Danes je že samoumevno, da se lahko s kartico odpraviš kamorkoli po svetu in tam varno, udobno in brezskrbno nakupuješ. Ne potrebuješ gotovine, saj je kartica praktično povsod splošno sprejeto plačilno sredstvo. A ne smemo pozabiti, da smo potrebovali 50 let, da smo prišli do te točke.
Z vsemi prej opisanimi aktivnostmi spreminjamo navade in izobražujemo trg. Prepričujemo tiste, ki uporabljajo izključno gotovino, se bojijo spletnega nakupovanja in pismonoši še vedno plačujejo z gotovino. Gre za kampanje, ki se povrnejo po več letih, ko neke nadgrajene prakse (tudi tehnologije) postanejo del našega vsakdana.
Kljub temu ste pri promociji precej odvisni od bank, ki so v neposrednem stiku z vašimi uporabniki. Kaj lahko naredite, če niso dovolj aktivne in uspešne?
Ne moremo jih nadzorovati, saj so pri svojem delovanju samostojne. Lahko pa jim posredujemo informacije, prakse, globalne trende, ideje o promocijah, novosti …
Za nas je pomembno, da so banke uspešne ter trgovci in uporabniki zadovoljni, saj se posledično povečuje brezgotovinsko plačevanje. Zaenkrat tudi naše analize kažejo, da smo vsi skupaj uspešni.
Kako bomo čez nekaj let plačevali nakupe v trgovini in na spletu ter položnice? Tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavlja brezstično plačevanje, mobilni telefoni naj bi nadomestili plačilne kartice, namesto gesla naj bi uporabljali prstni odtis ali prepoznavo obraza.
Prihodnost je digitalno plačevanje. Kot takšna lahko označimo vsa plačila, ki so elektronska in niso odvisna od plastične kartice, na primer brezstična plačila, plačila s telefonom in plačila na spletu.
Vzemimo za primer Uber. Usedem se v taksi, ki me odpelje na želeni cilj, vendar storitev plačam z mobilno aplikacijo, torej prek spleta. Zato potrebujem enotno uporabniško in plačilno izkušnjo.
Najboljše možno orodje za to je pametni mobilni telefon. Zakaj? Ker ga ima že praktično vsak zemljan v vsakem trenutku ob sebi. Omogoča stalno povezljivost in širok nabor storitev, med drugim lahko nanj z uporabo naprednih varnostnih rešitev naložimo plačilni mehanizem.
Vendar potrebuješ pametni telefon, ki si ga marsikdo ne more privoščiti. Tudi mobilno plačevanje je lahko za povprečnega uporabnika (pre)zahtevno.
Za plačevanje bomo uporabljali pametno napravo, ki ji najbolj zaupamo. Lahko je to mobilni telefon, pametna ura ali kakšna druga naprava, ki bo imela povezavo do spleta. Pri vsem tem bo ključna uporabniška izkušnja, torej da bo uporaba varna in enostavna. To je bistveno.
V preteklosti smo imeli pri razvoju plačilnih sistemov vselej težavo, kako zagotoviti čim boljšo uporabniško izkušnjo, da ne bi ob tem trpela varnost. Zato so bili pri spletnih bankah fizični ključi, bralci kartic in podobno. Na ta način smo zagotovili varnost, a je bila uporabniška izkušnja slaba.
Vse to bo rešila nova tehnologija, ki jo omogočajo pametne mobilne naprave. Videli bomo, v katero smer bo šel razvoj. Zagotovo se bo uporabljala biometrija. Ali bo to prstni odtis, zenica očesa, utrip srca, glas ali kaj drugega, ne vemo. Zmagal bo tisti, ki bo ponudil najboljšo uporabniško izkušnjo, visoko stopnjo varnosti in, kar je ključno, s svojo rešitvijo naslavljal potrebe uporabnikov.
Biometrija zagotavlja neprimerno višjo varnost. Pri 4-mestnem geslu PIN je možnost zlorabe ena proti 9999. Z biometrijo in drugimi tehnologijami pa se je to razmerje pomaknilo že na ena proti 100.000 ali celo milijon.
Kaj lahko naredijo uporabniki, ki so jim sodobne oblike plačevanja tuje in si jih ne želijo?
Seveda bo za uporabnike, ki ne bodo imeli na voljo biometrije ali pa je ne bodo želeli, na voljo rezervna možnost v obliki enkratnega gesla, ki ga prejmejo po SMS.
Verjetno bo kljub novim tehnologijam še vedno ostalo na voljo tudi potrjevanje plačila z numerično številko oziroma geslom PIN.
Čez koliko let bo pametni telefon nadomestil plačilno kartico?
Jo že nadomešča.
No, kdaj bo to postalo standardno plačilno sredstvo?
Banke so prve brezstične kartice uvedle pred tremi leti. Danes te trgovec že čudno pogleda, če je nimaš in mora kartico vzeti v roke in jo potisniti v POS-terminal. Na podoben trend lahko računamo pri prehodu na mobilne naprave. Pričakujem, da bo v naslednjih dveh ali treh letih z njimi že opravljen večji del plačilnih transakcij.
Ko že govorimo o brezstičnih bančnih karticah. Lani je njihovo število že preseglo milijon. Uporabljajo jih na vseh večjih prodajnih mestih. Kljub temu se mnogi bojijo, da je zaradi narave plačevanja veliko večja verjetnost zlorabe. Ali je ta bojazen upravičena?
Preverite pri policiji. Zaradi številnih vprašanj trgovcev sem se tudi sam obrnil nanje in dobil odgovor, da doslej niso odkrili niti enega primera zlorabe pri brezstičnih plačilih.
Pri uvajanju novih tehnologij je za nas prva in ključna lastnost varnost. Zakaj? Ker plačila, še zlasti brezgotovinska, temeljijo izključno na zaupanju. Če bi opazili, da je brezstično plačevanje nevarno ali manj varno od stičnega, potem ga danes ne bi več uporabljali.
Brezstično plačevanje pozdravljajo tudi trgovci, ki se zavzemajo za dvig vrednosti nakupov, pri katerih ni potrebna številka PIN, nad 15 evrov. Želijo, da bi bila transakcija čim bolj enostavna in hitra.
Kdo je tisti, ki bi moral prepričevati ljudi v uporabo novih tehnologij? Komu najbolj verjamejo?
Po anketah sodeč ljudje najbolj verjamemo svojim bankam. Morda so v času krize nekoliko izgubile na integriteti, vendar je še vedno dejstvo, da jim zelo zaupamo.
Pri uvajanju novih tehnologij si pomagamo s promocijami, pa tudi z drugimi mehanizmi, kot je načelo popolne zaščite (Zero Liability Protection, ang.), kjer stroške zlorabe plačilne kartice v celoti prevzame banka. Seveda če ravnaš v skladu s pravili izdajatelja.
Mnogi, zlasti starejši, imajo zadržke do spletnega plačevanja in raje plačujejo s položnico ali z gotovino po povzetju. Koliko Slovencev uporablja plačilno kartico za spletne transakcije?
V Sloveniji se še vedno veliko nakupov opravi s plačilom po prevzemu, kar je za trgovce slabo. Vemo, da se od 10 do 15 odstotkov blaga iz različnih razlogov ne prevzame.
Opažamo, da je spletnih plačil v Sloveniji vedno več, vendar imamo za razliko od drugih držav v regiji veliko anomalijo. Razmerje med nakupi pri domačih in tujih spletnih trgovcih je nerazumljivo visoko v prid slednjih. Kar 90 odstotkov nakupov se opravi pri tujih spletnih trgovcih.
Ker slovenska podjetja nimajo dovolj dobrega plačilnega sistema?
Za to je več razlogov. Prvi je ta, da v Sloveniji na spletu pretežno kupujemo storitve, kot so letalske vozovnice (Skyscanner) in prenočišča v tujini (Booking, Airbnb), pri katerih se plačujejo visoki zneski. Ogromno prometa opravimo tudi pri spletnih trgovcih (Amazon, eBay). Pri nas enostavno ni domačih ponudnikov teh storitev.
Težava je tudi v tem, da se kot država nikoli nismo odločili, da bi slovenske trgovce opremili z učinkovito uporabniško izkušnjo pri sprejemanju brezgotovinskih plačil. Ne zaradi tega, da bi imeli Mastercard in banke višje prihodke, ampak da bi domači trgovci nastopali globalno in ne bi bili omejeni na majhen domači trg.
Ko si enkrat na spletu, si globalen. Pomembna sta ne le cena in nabor storitev, ampak tudi izkušnja brezgotovinskega plačevanja. V Sloveniji smo izgubili ogromno prometa, ker je bilo brezgotovinsko plačevanje za kupce preveč zahtevno in so se pogosto odločili, da bodo isti izdelek raje kupili pri tujem trgovcu. To je naša osnovna težava in hkrati tudi velika priložnost.
Kaj manjša trgovska podjetja omejuje, da bi se bolj odprla svetu?
Dober primer je Ehrana.si, največji in najbolj priljubljen portal za naročanje hrane pri nas (Več preberite v pogovoru z Borutom Markljem, Trilogic). Še pred letom dni so dostavljali hrano na način, da je kupec plačal po povzetju. Odkar so uvedli brezgotovinsko plačevanje, je prek spleta ali kartice opravljen že bistveni del nakupov, dela pa imajo več kot kadarkoli pred tem.
Zakaj ne bi te pozitivne izkušnje prenesli na podjetnika ali podjetnico, ki se ukvarja z izdelavo nakita? Narobe bi bilo, da tega ne bi naredili.
Vprašanje pa je, ali se bodo domače banke temu prilagodile. V nasprotnem primeru se bodo podjetniki še naprej odločali za PayPal, ki je že največji in najbolj priljubljen spletni plačilni sistem v zahodnih državah, ali koga drugega, ki jim bo nudil enostavno digitalno plačevanje.
Ampak to je problem bank, ki jih ne moremo prisiliti v razvoj tovrstnih plačilnih sistemov, in tudi države, ki zavestno dovoli, da se velik obseg plačilnega prometa seli izven meja.
