Članek je bil prvotno objavljen na spletni strani Unija XS.

Drugi del prispevka preberite tukaj.

Vsak poslovni subjekt se zaveda, kako težavno si je zagotoviti pravočasno in popolno plačilo svojih terjatev. Še posebej zato, ker kupnina skoraj nikoli ni plačana v celoti in vnaprej. Da bi se poslovni subjekti vsaj deloma lahko izognili težavam v prihodnje, predlagamo, da se poslužujejo katerekoli od možnih oblik zavarovanja plačil. Možnosti za zavarovanje plačil je veliko, njihova učinkovitost pa je kljub temu pogosto omejena z iznajdljivostjo dolžnikov. V prejšnjih objavah smo predstavili izvršnico in bančno garancijo ter menico, tokrat pa predstavljamo še druge instrumente za zavarovanje terjatev.

1. Prepoved odtujitve in obremenitve stvari ali pravice

Za namen zavarovanja plačila se lahko na premoženju dolžnika zaznamuje tudi prepoved odtujitve in obremenitve. Prepoved pomeni, da se zavarovano sredstvo ne sme prodati, podariti, uničiti, zamenjati ali obremeniti z ustanovitvijo kakšne zastavne, stavbne ali služnostne pravice.

Če je prepoved ustanovljena s pravnim poslom – s pogodbo, gre za obligacijsko pravico, kar pomeni, da velja le, če se stranki zanjo posebej dogovorita in ima učinek samo med strankami pogodbe. Če pa se prepoved (lahko) vpiše tudi v kakšno javno knjigo, v katero je vpisano premoženje dolžnika, na primer v zemljiško knjigo, sodni register, register neposestnih zastavnih pravic, in podobno, pa taka prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji.

Med poslovnimi subjekti je zlasti pogosto, da se prepoved odtujitve in obremenitve vpiše v zvezi s poslovnimi deleži v sodnem registru.

Upniki lahko zahtevajo ustanovitev prepovedi odtujitve in obremenitve tudi z vložitvijo predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi ali druge odločbe, ki jo v okviru svojih pristojnosti lahko izda sodišče oziroma drug državni organ.

 

Prepoved odtujitve in obremenitve zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov.

Nekaj posebnosti velja pri vpisu prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo. Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko vpiše v zemljiško knjigo, torej v zvezi z nepremičninami, samo, če je določena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji ali če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Če je pri nepremičnini vpisana prepoved, sodišče ne bo dovolilo drugih vpisov, ki se nanašajo na prenos lastninske pravice, varovanje vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke in hipoteke na podlagi predhodne odredbe sodišča, razen, če je predlogu za vpis priložena listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen.

2. Zastavna pravica

Zastavna pravica je posebna stvarna pravica zastavnega upnika, da se v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Morebitno pogodbeno določilo, da bi zastavljena stvar prešla v last zastavnega upnika, če njegova terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, in določilo o prodaji zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni, sta nični, razen če sta dogovorjeni po zapadlosti zavarovane terjatve.

Predmet zastavne pravice so lahko nepremičnine, premičnine, premoženjske pravice (terjatve) in vrednostni papirji, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.

Zastavitelj in zastavni upnik ustanovita zastavno pravico s pravnim poslom – pogodbo, sicer pa lahko zastavna pravica nastane tudi po zakonu ali odločbi sodišča.

Pri ustanavljanju zastavne pravice naj bo upnik pozoren predvsem na to:

• ali ima zastavitelj sploh pravico razpolagati s predmetom zastave.
• ali ni bil predmet zastavljen več zastavnim upnikom, saj se v tem primeru vrstni red njihovega popolnega poplačila določa po trenutku nastanka zastavne pravice, tj. po vrstnem redu vknjižbe v zemljiško knjigo.
• če preneha zavarovana terjatev ali je zastavljeni predmet uničen, zastavna pravica preneha.

Določene posebnosti glede ustanovitve zastavne pravice veljajo glede na to, ali gre za zastavno pravico na nepremičninah ali na drugih stvareh (premičninah, premoženjskih pravicah in vrednostnih papirjih).

 

Hipoteka kot zastavna pravica na nepremičnini:

• učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo, za kar je potrebno s strani lastnika overjeno zemljiškoknjižno dovolilo.
• Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige, v vsakem primeru pa ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.
• Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem deležu brez soglasja drugih solastnikov.
• Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, kot tudi vse njene pritikline (npr. pohištvo), ki so v lasti zastavitelja.
• Za zavarovanje iste terjatve se lahko hipoteka ustanovi na več nepremičninah. V takem primeru lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo nepremičnine vsakega od zastaviteljev, in to v kakršnemkoli vrstnem redu.
• Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka).
• Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek. V takem primeru se upniki poplačajo po vrstnem redu, šele ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača naslednji upnik.
• S prenosom zavarovane terjatve se praviloma prenese tudi hipoteka, vendar pa prenos hipoteke učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo.
• Ker je hipoteka namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila, se vknjižena hipoteka ne zmanjšuje četudi je terjatev delno plačana.

Če zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodišča, da hipotekarnemu dolžniku odredi prenehanje takih dejanj. Če dolžnik ne preneha s škodljivimi ravnanji, lahko hipotekarni upnik zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred njeno zapadlostjo.

Če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Pri hipoteki, ki je nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo.

 

Zastavna pravica na premičnini

Zastavna pravica na premičnini nastane na podlagi veljavne zastavne pogodbe. Pri tem zakon določa dve situaciji, in sicer bodisi se premičnina izroči v posest zastavnega upnika ali pa ne.

Če gre za posestno zastavo, ta nastane, ko zastavitelj izroči zastavljeno premičnino v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretjemu tako, da njeno izročitev lahko zahteva samo zastavni upnik. Zastavni upnik mora hraniti zastavljeno premičnino kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Zavarovana terjatev se poveča za potrebne stroške, ki jih je imel zastavni upnik z zastavljeno premičnino. Zastavni upnik nima pravice uporabljati zastavljene premičnine ali je izročiti drugemu v rabo ali v zastavo (podzastava), razen če mu to dovoli zastavitelj, sicer odgovarja tudi za naključno uničenje ali poškodbo stvari, ki bi se zgodila pri tem.

Če se zastavljena premičnina kvari ali izgublja vrednost, lahko sodišče na zahtevo zastavnega upnika ali zastavitelja odredi, naj bo stvar prodana in določi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni. Sodišče zavrne zahtevek zastavnega upnika, če zastavitelj ponudi zastavnemu upniku, da mu bo namesto zastavljene premičnine priskrbel drugo primerno zavarovanje.

Na zahtevo zastavitelja sme sodišče dovoliti, da se zastavljena premičnina proda določeni osebi za določeno ceno, če spozna, da je cena ugodna in če so s tem obvarovani upravičeni interesi zastavnega upnika. Zastavitelj, ki potrebuje zastavljeno premičnino za lastne potrebe, lahko zahteva, da sodišče naloži zastavnemu upniku njeno vrnitev, če priskrbi drugo primerno zavarovanje.

Zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti plačana, zastavitelju vrniti zastavljeno premičnino oziroma mu omogočiti, da jo prevzame iz neposredne posesti tretjega. Če pa zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena premičnina proda na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni in opravi poplačilo. Za prodajo se uporablja Zakon o izvršbi in zavarovanju v delu, ki določa izvršbo s prodajo premične stvari. Poleg navedenega se lahko zastavni upnik in zastavitelj z zastavno pogodbo pisno dogovorita, da se zastavljena premičnina lahko proda izvensodno. Pri gospodarskih pogodbah, tj. pogodbah med gospodarskimi subjekti po Obligacijskem zakoniku, se dogovor o izvensodni prodaji domneva.

Zastavna pravica preneha, če zastavni upnik prostovoljno vrne zastavljeno premičnino v zastaviteljevo posest.

Premičnina se lahko zastavi tudi tako, da ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (»neposestna zastavna pravica«).

Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Če pa so predmet zastave zaloge, oprema, motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice ali živali, to so premičnine, za katere se vodi poseben register neposestnih zastavnih pravic, nastane zastavna pravica šele z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja.

Register neposestnih zastavnih pravic se vodi le glede premičnin, glede katerih je mogoča enolična identifikacija (smiselno se uporabljajo določila o hipoteki). V register se poleg identifikacije premičnine in zastavne pravice vpišejo podatki o zastavitvi ter podatki o upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni ista oseba kot dolžnik. AJPES, ki vodi register, po uradni dolžnosti pošlje podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine. Podatki iz registra neposestnih zastavnih pravic so javni, kar pomeni, da če je premičnina vpisana v register neposestnih zastavnih pravic, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru.

Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oziroma dogovorom z zastavnim upnikom in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja zastavnega upnika. Če ima zastavitelj dovoljenje zastavnega upnika, lahko premičnino večkrat neposestno zastavi, vendar mora zastavitelj o vsaki kasnejši neposestni zastavitvi obvestiti vse prejšnje zastavne upnike.

Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izročiti zastavnemu upniku zastavljeno premičnino v neposredno posest. Z izročitvijo premičnine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na premičnini (ročna zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o izvensodni prodaji. Če zastavitelj ne izroči zastavnemu upniku zastavljene premičnine, lahko zastavni upnik predlaga izvršbo za izročitev stvari ali izvršbo s prodajo. Če je bila premičnina večkrat zastavljena, se upniki poplačajo po vrstnem redu pridobitve neposestnih zastavnih pravic in zapadlost zavarovanih terjatev.

3. Pridržna pravica

Upnik zapadle terjatve, ki ima v rokah kakšno dolžnikovo stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Če je postal dolžnik plačilno nesposoben, ima upnik pridržno pravico, čeprav njegova terjatev še ni zapadla. Upnik, ki ima na podlagi pridržne pravice v rokah dolžnikovo stvar, se lahko poplača iz njene vrednosti na enak način kot zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloči, pravočasno sporočiti dolžniku svoj namen.

Vendar pa v zvezi s pridržno pravico veljajo določene omejitve. Upnik ne more pridržati pooblastila, dobljenega od dolžnika, ne drugih dolžnikovih listin, izkaznic, dopisov in drugih podobnih stvari, kot tudi ne drugih stvari, ki jih ni mogoče dati na prodaj. Upnik tudi nima pridržne pravice, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti, ali če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo ali na posodo.

4. Pogodbena kazen in zamudne obresti

Z določitvijo pogodbene kazni se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo. Pogodbeni stranki lahko poljubno določita višino kazni, bodisi v skupnem znesku, v odstotku, za vsak dan zamude ali kako drugače.

Pogodbena kazen pa ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, zato se za te primere lahko obračunajo zamudne obresti. Te znašajo pravilom 8,00% na leto, razen če se stranki dogovorita za drugačno višino obrestne mere zamudnih obresti.

5. Predkupna in odkupna pravica

S predkupno pravico ima predkupni upravičenec pravico, da v primeru odsvojitve določene stvari, prodajalec najprej ponudi nakup predkupnemu upravičencu, in sicer pod enakimi pogoji kot kasneje vsem ostalim.Pri odkupni pravici pa se lastnik zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar.

6. Ara in predplačilo (avans)

Ara je določen denarni znesek oziroma druga oblika plačila, ki jo ob sklenitvi veljavne pogodbe ena od strank izroči drugi stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara praviloma ne predstavlja predplačila, zato se pri izpolnitvi pogodbe ara praviloma vrne ali všteje v izpolnitev obveznosti. Ara tudi ne daje pravice odstopiti od posla, razen če sta se stranki glede tega posebej dogovorili.

Druge oblike predplačila pa pomenijo vnaprejšnjo delno izpolnitev obveznosti, zato zanje ne veljajo določila o vračanju in vračunavanju. Dogovor o predujmu nima učinkov are – kdor pogodbo krši, mu predujem ne zapade. Če potem, ko je dano predplačilo katerakoli od strank ne izpolni svoje obveznosti, potem ima nasprotna stranka pravico vztrajati pri izpolnitvi pogodbe ali pa pogodbo razdreti. V primeru razdora pogodbe morata obe stranki vrniti drugi vse, kar sta od sklenitve do razdora prejeli ena od druge.

7. Druge metode za zavarovanje plačil

Drugi instrumenti za zavarovanje so še: poroštvo, kup na poskušnjo, prodaja po vzorcu ali modelu, prodaja na obroke, dokumentarni akreditiv in inkaso, prodaja z lastninskim pridržkom, dogovor o pogodbenih obrestih, prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje, in podobno.

Več informacij v zvezi z zgoraj predstavljenimi možnostmi zavarovanja lahko poslovni subjekti najdejo v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, Stvarnopravnem zakoniku, Obligacijskem zakoniku in drugih predpisih.

---