Podjetniške finance

Varčevanje v vzajemnih skladih

Podjetniške finance

Svetovne naložbe: Stabilnost razvitih trgov ZDA in evrskega območja kot temelj dolgoročne naložbe

Podjetniku pri dolgoročnem varčevanju lastnih ali sredstev podjetja ni na voljo le vezana vloga, ampak se lahko odloči tudi za varčevanje v vzajemnih skladih, ki vlagajo v vrednostne papirje ameriških in evropskih podjetij.

Lastnik malega ali srednjega podjetja, ki mu je z uspešnim delom uspelo ustvariti denarne presežke podjetja, je postavljen pred odločitev, kako želi upravljati svoja privarčevana sredstva. Denar namreč lahko položi na račun ali pa se odloči za vezano vlogo, vendar ob trenutnih nizkih obrestnih merah ta dva produkta ne ponujata ustreznih donosov. Zato je poleg klasičnih varčevanj prisiljen iskati tudi alternativne naložbene produkte. Preverili smo, kakšne so prednosti za podjetnika, če se odloči za varčevanje v vzajemnih skladih, ki se osredotočajo na delnice (ali obveznice) razvitega sveta, torej Severne Amerike in Evrope.

Lani delniški indeksi dosegali rekorde, letos korekcija tečajev

Tečajnice ameriških in evropskih indeksov so bile lani obarvane zeleno. Optimizem med vlagatelji se je iz prejšnjega leta preselil tudi v letošnji januar, saj so indeksi konec januarja dosegali nove rekordne vrednosti. Ameriški delniški indeks S & P 500 je tako od začetka leta 2017 do konca letošnjega januarja pridobil kar 27 odstotkov. Še bolje od njega se je izkazal indeks Dow Jones, ki sledi cenam delnic 30 največjih ameriških podjetij in je v istem obdobju dosegel kar 33 odstotkov.

Cene delnic so rasle tudi v Evropi, vendar niso dosegale rasti ameriških lastniških papirjev. V Evropi so največ pridobile nemške delnice. Konec januarja so indeksi doživeli pričakovano korekcijo tečajev, ki jih je odplaknila z rekordnih vrednosti.

Centralni bankirji so se odzvali na prebujeno inflacijo z dvigom obrestnih mer

Lani se je prebudila tudi inflacija, saj so bile inflacijske stopnje opazno višje kot prejšnja leta. V ZDA je inflacija konec leta znašala 2,1 odstotka, kar je desetino odstotne točke nad ciljno vrednostjo ameriških centralnih bankirjev. V Evropi inflacija ni dosegla ciljne vrednosti centralne banke (ECB) pri dveh odstotkih, vendar se je vseeno povzpela na 1,4 odstotka.

Zaradi rasti inflacijskih stopenj so centralni bankirji Združenih držav Amerike že lani trikrat dvignili obrestno mero, še enkrat pa letos marca, ključna obrestna mera tako zdaj znaša 1,75 odstotka. Ob dviganju obrestnih mer tudi zmanjšujejo zalogo obveznic, ki so jih kupovali v času reševanja gospodarstva s programom tako imenovanega kvantitativnega sproščanja.

Evropski centralni bankirji lani niso sledili svojim ameriškim kolegom z dvigovanjem obrestnih mer, ampak so letos šele začeli zmanjševati število nakupov obveznic v okviru reševalnega programa kvantitativnega sproščanja, ki ga nameravajo opustiti do konca leta. Analitiki napovedujejo prve dvige obrestnih mer na stari celini šele v letu 2019.

Optimistične gospodarske in borzne napovedi

Obdobja poceni denarja, ki so ga zagotovile centralne banke, bo postopoma konec, vendar to ne omaje optimističnih gospodarskih in borznih napovedi. Za leto 2018 ekonomske napovedi, ki jih izdajajo evropska komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), michiganska univerza in Institute for Supply Management, glede zaupanja porabnikov in gospodarske klime na stari celini in čez lužo dosegajo ali celo presegajo rekorde iz let 2007 in 2000. Po teh napovedih bi bilo leto 2018 za delnice lahko izredno uspešno.

Korekcija delniških tečajev je bila pričakovana

Premor v skoraj eksponentni rasti delnic oziroma korekcijo delniških tečajev, ki se je zgodila konec leta 2017 in januarja letos, je bilo pričakovati že zaradi unovčevanja doseženih dobičkov. Po mnenju nekaterih analitikov lahko delniški trgi v letu 2018 doživijo celo 20-odstoten popravek. Ugodna makroekonomska slika, stabilna gospodarska rast in dobri poslovni rezultati podjetij v osnovi ponujajo nadaljnjo podporo rasti delnic, vendar se je treba zavedati, da so trgi zelo občutljivi in hitro postanejo nihajni. Trge s svojimi izjavami lahko kaj hitro vznemiri tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je v prvem letošnjem četrtletju poskrbel celo za trgovinsko vojno, ko je uvedel dajatve za aluminij in jeklo. Ne smemo pozabiti niti na geopolitična tveganja, kljub nepričakovani spravljivosti Severne Koreje v zadnjih dneh, in težave tehnološkega velikana Facebook z varovanjem podatkov njegovih uporabnikov. Evropskim izvoznikom pa bi kljub stabilnemu domačemu gospodarstvu in obetavnim razmeram težave lahko povzročal močan evro.

Zakaj bi podjetnik vlagal v razvite trge

Ugodno gospodarsko klimo lahko podjetnik izkoristi za širjenje svoje osnovne dejavnosti in za vlaganje ustvarjenih denarnih presežkov podjetja. Ena izmed možnosti je varčevanje v vzajemnih skladih, ki sredstva vlagajo v delnice uveljavljenih ameriških in evropskih podjetij z dobrimi poslovnimi rezultati in dolgoročno poslovno strategijo. Seveda lahko podjetnik tudi sam kupuje lastniške vrednostne papirje na trgu, vendar to zahteva veliko znanja in časa, ki pa ga je bolj smiselno nameniti svoji osnovni dejavnosti in upravljanje naložb prepustiti izkušenim upravljavcem skladov.


O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si