V Sloveniji bomo po napovedih tudi v letošnjem letu ustvarili močno gospodarsko rast. Podjetja kljub zaostrovanju svetovne trgovinske vojne in jasnim znakom, da prihajajo slabi časi, dobivajo nova naročila, širijo proizvodnjo in povečujejo prodajo na tujih trgih.
Toda njihovo hitrejšo rast vedno bolj ovira kritično pomanjkanje delavcev. Na trgu je zmanjkalo ljudi, ki bi se bili pripravljeni odzvati na razpis za delovno mesto voznika težkih tovornjakov, prodajalca, varilca, proizvodnega delavca, zidarja, natakarja, skladiščnika, čistilca, strežnika, varnostnika …
Delodajalci imajo namreč pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni ali je zanje značilen neugoden delovni urnik.
Podjetja primanjkljaj ustrezne delovne sile tako kot v Nemčiji, na Slovaškem, Češkem in v drugih zahodnih državah rešujejo z zaposlovanjem tujih državljanov, vendar teh ni dovolj.
Rekordno nizka brezposelnost
Glede na povečane potrebe podjetij po kadrih v zadnjem času pričakovano močno raste število delovno aktivnih. Hkrati je brezposelnost najnižja po kriznem obdobju.
Konec novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 76.099 oseb, kar je 7,7 % manj kot leto prej. V Sloveniji je bilo manj brezposelnih zgolj v letih 2007 in 2008, torej v obdobju rekordne gospodarske rasti, ki ji je sledila recesija.
Še bolj poveden je podatek, da je bilo v tretjem četrtletju le 52.000 anketno brezposelnih, kar pomeni, da so bili delovno aktivni in iščejo zaposlitev. To je dobrih 20 % manj kot v enakem obdobju lani in najmanj po letu 2008.
Do leta 2020 naj bi se stopnja registrirane brezposelnosti po zadnjih napovedih Umarja znižala na 7,2 %, brezposelnih naj bi bilo 69.300 oseb.
Na razpise se tudi nihče ne prijavi
Delodajalci so lani do novembra samo na zavodu za zaposlovanje objavili več kot 144.000 prostih delovnih mest, kar je skoraj petino več kot v enakem obdobju leto poprej.
Podobno kot v preteklosti jih je bilo največ razpisanih v naslednjih dejavnostih:
– predelovalne dejavnosti (27.300);
– gradbeništvo (24.500);
– zdravstvo in socialno varstvo (14.800);
– izobraževanje (13.500).
Da imajo delodajalci pri iskanju delavcev velike težave, potrjuje tudi zadnji napovednik zaposlovanja, ki ga pripravljajo na zavodu za zaposlovanje.
Skoraj polovici delodajalcev primanjkuje ustreznih kandidatov za zaposlitev. V več kot dveh petinah primerov se je zgodilo celo, ko se na razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat.
Pomanjkanje ustreznih kandidatov se v poslovanju najpogosteje kaže s povečanim obsegom dela že zaposlenih delavcev, prenosom dela na zunanje izvajalce, (pre)usposabljanjem že zaposlenih in zavračanjem naročil.
Tujih delavcev je premalo
Pomanjkanje delovne sile je večje v dejavnostih z nižjo ravnjo produktivnosti in z nižjo povprečno plačo. Zato podjetja delavce najlažje najdejo v tujini.V obdobju od januarja do novembra 2018 je bilo tako izdanih že 16.767 delovnih dovoljenj tujim državljanom, kar je bistveno več kot leta 2017 (12.546) in leta 2016 (7.033). Velika večina, več kot 15.300, jih prihaja iz Bosne in Hercegovine (BiH), s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o zaposlovanju. Veliko je tudi Hrvatov in Srbov.
Poleg tega se je v preteklem letu pri nas zaposlilo nadpovprečno veliko število tujcev iz držav Evropske unije. Do novembra se je njihovo število povzpelo že na 7.381, največ iz Bolgarije (3263), Romunije (1169), Italije (1063) in Madžarske (848).
Največ tujcev se zaposluje v dejavnosti gradbeništva, predelovalnih dejavnostih, mednarodnega prometa, gostinstva. V veliki večini gre za moške s četrto ali nižjo stopnjo izobrazbe.
Edina omejitev pri zaposlovanju tujcev je tako imenovana kontrola trga dela, kar pomeni, da se preveri, ali bi lahko to delovno mesto zasedla oseba, prijavljena v evidenco brezposelnih.
V kadrovskih službah in zaposlovalnih agencijah sicer opozarjajo na številne birokratske ovire in nerazumno dolge roke za pridobivanje delovnih dovoljenj.
Za različne programe več kot 90 milijonov evrov
V času ugodnih razmer na trgu dela, ko ni večjih prijav v brezposelnost, se praviloma hitreje zaposlujejo osebe z manj ovirami za zaposlitev: mladi, krajši čas brezposelni, osebe, ki imajo vsaj poklicno izobrazbo ali višjo, z delovnimi izkušnjami.
V evidenci ostajajo starejši (stari 50 let ali več), invalidi in drugi, ki so zaradi omejitev težje zaposljivi, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. Njihova usoda je tako v veliki meri odvisna od možnosti vključevanja v programe aktivne politike zaposlovanja.
V programe na področju usposabljanja in izobraževanja, javna dela, spodbude za zaposlitev in samozaposlovanje itn. bo predvidoma vključenih 34.570 oseb, od tega 31.070 brezposelnih in 3500 zaposlenih. Poleg tega bodo obsegali 7.200 prejemnikov denarnega nadomestila.
Ključne ciljne skupine bodo:
- dolgotrajno brezposelni (konec okt. 2018 jih je bilo 51,5 % med vsemi brezposelnimi),
· starejši od 50 let (38 %, delež se zvišuje),
· nizko izobraženi (31 %) in
· mladi (21,4 %).
Za ta namen bo država v letošnjem letu namenila 91,45 milijona evrov.
Skromna rast plač
Plače, ki so se v krizi prilagodile manj kot zaposlenost, v zadnjih letih izkazujejo skromno rast, tudi zaradi zaposlovanja nižje izobraženih in težnje po ohranjanju konkurenčnosti.Povprečna plača za oktober 2018 je znašala 1.676,38 evra bruto ali 1.086,8 evra neto in je bila višja od plače iz oktobra 2017, in sicer v bruto znesku nominalno za 3,4 % (realno za 1,2 %), v neto znesku pa nominalno za 2,9 % (realno za 0,7 %).
V zasebnem sektorju na višjo rast vplivajo ugodni poslovni rezultati podjetij, relativno nizka brezposelnost in postopna rast produktivnosti. Najbolj so se plače zvišale v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in nekaterih tržnih storitvah, kar je povezano s pomanjkanjem usposobljenih delavcev.
V javnem sektorju pa je rast še vedno odraz lani sprejetih dogovorov s sindikati in rednih napredovanj konec preteklega leta.
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Banka Slovenije
