“Povračilo stroškov prevoza je neobdavčeno, zato ga davčni inšpektorji pozorno spremljajo in preverjajo, ali gre morda za izplačevanje nagrade zaposlenim. Če pri pregledu odkrijejo nepravilnosti, lahko odprejo potne naloge za do pet let nazaj. Posledice so katastrofalne, saj lahko škoda doseže tudi nekaj tisoč evrov.”
Zato je treba biti dosleden in pazljiv pri izpolnjevanju potnih nalogov in shranjevanju vseh dokazil, je podjetnike posvarila Bara Gradišar, davčna svetovalka na področju osebne obdavčitve iz družbe Deloitte. “Ni računa, ni stroška,” je opozorila.
Na zadnjem seminarju skupnosti Banke za podjetnike je predstavila najpogostejše napake pri potnih nalogih, ki jih zaznavajo v praksi. Naučili smo se tudi, kako odpraviti napake, da se izognemo težavam pri davčnih pregledih.
Na kaj so pozorni davčni inšpektorji?
Pomanjkljivosti, zaradi katerih davčni inšpektorji pomislijo na možne nepravilnosti:
- ni zaporednih številk (sumijo, da se potni nalogi naknadno izpolnjujejo za nazaj),
- nepopolni podatki o zaposlenih (manjka priimek) in
- nepopolni podatki o poti (njeno trajanje in natančen naslov, ne zadostuje “Ljubljana – Kranj – Ljubljana”).
Delodajalci ne smejo dovoliti, da se zaposleni spozabijo ali celo namenoma ne vzamejo računov, na podlagi katerih uveljavljajo povračilo stroškov.
Posledice nepravilnega izpolnjevanja potnih nalogov so problematične tako za podjetje kot za zaposlenega. Podjetje mora doplačati razliko med neto izplačilom in bruto zneskom. Hkrati morata podjetje in njegova odgovorna oseba poravnati visoko globo.
Zaposleni bo medtem plačal več dohodnine. Če se bo med službeno potjo poškodoval v prometni nesreči, pa poškodba ne bo nastala v delovnem, ampak v zasebnem času. Zato bo višina nadomestila bistveno nižja.
Davčne spremembe za normirance
Pazljivi bodo morali biti v naslednjih mesecih tudi podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, tako imenovani normiranci. Obetajo se pomembne davčne spremembe, ki bi lahko začele veljati že z naslednjim letom.
Država je uvedla normirani sistem obdavčitve, da bi znižala administrativno breme in s tem tudi stroške podjetnikov. Toda glavni razlog, zaradi katerega se vse več ljudi odloča zanj, je nižja obdavčitev. Normirana obdavčitev je dobrodošla v storitvenih dejavnostih.
Tudi država je ugotovila, da je število zavezancev preveč naraslo in da je davčni izplen za proračun manjši od pričakovanj. Zato so se odločili za spremembo zakona o dohodnini. Glede na to, da gre za nujni postopek, bo verjetno tudi sprejeta.
Prvotni predlog je bil, da bi dohodke normiranih podjetnikov že prihodnje leto šteli v letno odmero dohodnine in jih obdavčili po višini zaslužka. Zvišala bi se tudi davčna osnova. Zaradi neodobravanja javnosti je ministrstvo za finance od večine predlogov že odstopilo.
“To se mi zdi neresno in nespoštljivo do podjetnikov, saj dva meseca pred koncem leta ne vedo, kaj se bo zanje spremenilo in veljalo v naslednjem letu,” je poudarila Andreja Škofič Klanjšček, partnerica v oddelku za davčno in pravno svetovanje na Deloitte.
Zgornja kapica na odhodkih
Po zadnjih podatkih se obeta več pomembnejših sprememb.
Višina normiranih odhodkov bi se po novem omejila tudi absolutno. Znašli bi največ 40 tisoč evrov za popoldanske s. p. in 80 tisoč evrov za tiste, ki imajo polno zavarovano vsaj eno osebo.
To pomeni, da bo imel podjetnik, ki bo ustvaril 150 tisoč evrov prihodkov, davčno priznanih največ 80 tisoč evrov prihodkov, in ne več 120 tisoč evrov. Toliko jih ima namreč po trenutno veljavnem sistemu. Plačal bo bistveno več davka.
Po novem se bodo tudi prihodki povezanih oseb, ki upoštevajo normirane odhodke, seštevali. Razen če dokažejo, da gre za različne dejavnosti. “Sama se ukvarjam z davčnim svetovanjem, mož pa z geodezijo. To ne bi smel biti problem. Če pa ima frizerka sestro, ki se ukvarja z manikiro, pa bi že lahko nastal problem. Ne vemo, v katero smer bo šla praksa,” je povedala Škofič Klanjščkova.
Tudi pogoj za obvezen izstop bi se prenovil, in sicer bo nastopil, ko zavezanec v dveh zaporednih letih preseže skupaj 300 tisoč evrov prihodkov.
Kaj lahko damo pod olajšavo?
Na seminarju smo izvedeli tudi, na kaj moramo biti pozorni pri obračunu Davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO).
“Oža se nabor olajšav,” je opozorila Škofič Klanjščkova. Predvsem pri investicijski olajšavi je potrebno paziti, kaj se sme vključiti in kaj ne.
Tako se kot opremo, ki je deležna 40-odstotne olajšave, ne smatra pohištva, pisarniške opreme, gretja in hlajenja, se pa pametne telefone in multifunkcijske naprave. Seveda je tudi tu potrebno paziti. “Če daš pametni telefon pod stroške in ne kot osnovno sredstvo, potem ne moreš uveljavljati investicijske olajšave.
“Po 20 letih nisem prepričana, ali lahko sestavim pravilen obračun DDPO,” se je na račun nejasnega zakona pošalila Andreja Škofič Klanjšček.
Opozorila je tudi na uveljavljanje dobrega imena. Po mednarodnih računovodskih standardih ga lahko slabiš in daš pod olajšavo. Po slovenskih standardih pa ga moraš amortizirati, pri čemer to ni priznano kot olajšava.
Davčno osnovo je mogoče pomembno znižati tudi s prenosom davčne izgube iz preteklega obdobja. Vendar je na tem področju pred nekaj leti prišlo do spremembe. Ker so podjetja v kriznih letih ustvarila velikanske izgube, je država omejila možnost njihovega prenosa. Z njimi lahko znižaš tekočo davčno osnovo največ za polovico.
Pri obračunu DDPO se je smiselno držati enostavnih pravil:
- Najprej se upošteva olajšave, ki jih drugo leto ne bo več, torej potečejo.
- Nato se pogleda tekoče investicijske olajšave, olajšave za raziskave in razvoj ter prenesene izgube.
- Vnaprej oceniš davek od dohodka v naslednjih letih in narediš plan, na podlagi katerega bi z olajšavami čim bolj zmanjšal davčno osnovo.
Gradivo s seminarja si lahko prenesete na tej povezavi.