Računovodstvo in Finance

Računovodstvo in Finance

Kako pravilno uporabljati davčno blagajno in se izogniti kaznim?

Hranjenje podatkov o poslovnem prometu z novim letom prinaša nekaj novosti. Če ste kupcu doslej v zameno za kupljeno blago preprosto natisnili ali ročno spisali račun, ga bo po novem treba pred izdajo obvezno prijaviti tudi finančni upravi (FURS). V Sloveniji smo namreč le še korak oddaljeni od uvedbe davčnih blagajn, ki bodo povečale sledljivost gotovinskih poslovanj.

Čeprav se z davčnimi blagajnami še niste posebej ukvarjali, ni razloga za preplah. Njihova uvedba bo v prvi vrsti administrativne narave, saj bodo davčne blagajne davčnemu uradu pomagale povečati nadzor nad izdanimi računi, spremembe na področju gotovinskega poslovanja pa bo vlada pričela uvajati postopoma.

Če pri poslovanju že uporabljate napredne blagajniške sisteme, z davčnimi blagajnami, razen z uvedbo samo, ne boste imeli pretiranega dela. Veliko bolj dosledni pa boste morali biti tisti, ki boste račune še naprej izdajali ročno, saj vas globe v primeru kršitev in nepravilnosti izvajanja postopkov utegnejo pošteno udariti po žepu. Poglejmo, na kaj vse morate biti zavezanci pozorni pri davčnem potrjevanju računov.

Podatke o računu bo treba redno pošiljati davčnemu organu in jih potrjevati v predpisanem roku

V prehodnem obdobju, ki bo trajalo vse do začetka leta 2018, se boste lahko sami odločili, ali želite poslovanje evidentirati s pomočjo elektronske naprave ali pa račune izdajati ročno. Razlika v izbiri se kaže predvsem v trajanju postopka. Če bo v prvem primeru postopek povsem avtomatiziran, bo ročno izdajanje od vas zahtevalo nekaj več časa kot sicer.

Zavezanec, ki bo uporabljal napredne blagajniške sisteme, bo vsak račun, preden ga bo izdal kupcu, prek elektronske naprave najprej poslal na FURS. Ta bo poslane podatke v realnem času preveril in dodelil enkratno identifikacijsko številko, zavezanec pa bo potem račun lahko natisnil stranki. Postopek bo povsem avtomatiziran, trajal pa bo približno dve sekundi.

FURS bo vsem, ki pri poslovanju ne uporabljate blagajniških sistemov, omogočil brezplačen spletni dostop do davčne blagajne v obliki aplikacije na spletnem portalu eDavki. Edina novost je, da se bodo računi po novem izdajali na ustrezno oštevilčenih obrazcih, zato v vezani knjigi računov ne bo smela manjkati nobena stran. Podatke z računov bo treba najkasneje v desetih dneh pretipkati v FURS-ov spletni obrazec in ga prek spletne povezave poslati FURS-u. Zamude davčni urad šteje med davčne prekrške, za katere je predpisana globa v višini 800 do 75.000 EUR.

Zaradi lažjega evidentiranja mora biti izbira o načinu izdajanja računov določena v internem aktu vašega podjetja še pred pričetkom prehodnega obdobja, ki se začne 2. 1. 2016.

Podatke o poslovnih prostorih obvezno sporočite že pred izdajo prvega računa

Račun, ki ga bo zavezanec izdal kupcu, bo moral z uvedbo davčnih blagajn poleg obveznih podatkov, ki so določeni s predpisi, imeti tudi enkratno identifikacijsko oznako. Ker bo ta sestavljena iz treh delov (oznake poslovnega prostora zavezanca, oznake elektronske naprave za izdajo računov in zaporedne številke računa), morajo davčni zavezanci pred izdajo prvega računa FURS-u obvezno prijaviti tudi lokacijo poslovnih prostorov, kjer bodo svoje račune izdajali, enako pa morajo storiti tudi v primeru spremembe sedeža poslovanja.

Davčni urad neresnične, nepopolne ali zamolčane podatke o poslovnih prostorih obravnava kot hujše in posebno hude davčne prekrške, za katere je predpisana globa v višini med 1.200 in 150.000 evri.

Kaj storiti v primeru izpada interneta ali elektrike?

V primeru izpada internetne povezave ali centralnega informacijskega sistema mora zavezanec račun izdati brez povezovanja s sistemom FURS, torej iz potrjene vezane knjige računov. V takšnem primeru bo račun imel le zaščitno številko izdajatelja računa, ne pa tudi enkratne identifikacijske številke. Podatke o tako izdanih računih bo moral zavezanec davčnemu organu poslati naknadno, in sicer v dveh delovnih dneh. V nasprotnem ga utegne davčni organ za prekršek oglobiti za 800 do 75.000 evrov.

Če zavezanec posluje na območju, kjer ni internetne povezave, bo moral o tem dobiti potrdilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki bo veljavno eno leto. V primeru, da nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave ne uspe dokazati, velja zanj enaka globa.

Želite izvedeti, kaj vam ponudniki davčnih blagajn najraje zamolčijo?
Prenesite dokument »4 dejstva, ki so vam jih ponudniki davčnih blagajn zamolčali« in spoznajte, kako vplivajo na vas in vaše poslovanje!

Prenesite dokument


O avtorju