Vodilni delavec je oseba, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Kljub imenski in vsebinski podobnosti pojma vodilnega delavca ni mogoče enačiti s poslovodno osebo. Vodilni delavci sodijo v vodstveno strukturo podjetja, vendar so njihova pooblastila manjša v primerjavi s poslovodnimi osebami. V praksi pogosto zasledimo, da ima določena oseba sklenjeno individualno pogodbo, vendar to še ne pomeni, da je s tem pridobila položaj vodilnega delavca, saj je položaj odvisen predvsem od dejanskih okoliščin izvajanja dela in obsega podeljenih pooblastil.
Razlikovanje s poslovodno osebo
Čeprav gre za podobni obliki opravljanja dela je treba razlikovati med vodilnim delavcem in poslovodno osebo oziroma prokuristom. Poslovodna oseba ima dvojni pravni položaj, ki se odraža v statusnopravnem, kot tudi pogodbenem razmerju. Statusnopravni položaj poslovodne osebe nastane z aktom o imenovanju, ki ga družba sprejme na podlagi statuta ali družbene pogodbe in določil ZGD-1. Z imenovanjem pridobi poslovodna oseba pooblastilo za vodenje poslov družbe in zastopanje družbe proti tretjim osebam. Delovnopravni položaj poslovodne osebe pa nastane, v kolikor poslovodna oseba sklene tudi pogodbo o zaposlitvi, saj ZDR-1 v takih primerih ne določa obvezne sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Vodilni delavci so z gospodarsko družbo zgolj v delovnem razmerju, njihove pristojnosti in odgovornosti pa so opredeljene v notranjih aktih delodajalca in v pogodbi o zaposlitvi.
Posebnosti pravnega položaja vodilnega delavca
Vodilni delavci so posebna skupina delavcev, ki se od ostalih delavcev razlikuje po tem, da ima določene pristojnosti v zvezi z vodenjem poslov in zastopanjem družbe, takih pooblastil pa v praksi delavci največkrat nimajo. Od vodilnega delavca se pričakuje večja angažiranost in samostojnost, zato je razporeditev delovnega časa s pogodbo dopustno urediti drugače. Pogodba o zaposlitvi z vodilnim delavcem se običajno sklepa za določen čas, kar omogoča tudi ZDR-1 kot eno izmed zakonitih oblik opravljanja dela za določen čas, ki lahko traja tudi dlje od dveh let. Pri tem se pojavi vprašanje usode položaja delavca v družbi po prenehanju njegove funkcije. Skladno z določili ZDR-1 vodilnemu delavcu, ki je že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas, mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pri poslovodnih osebah pa zakon take rešitve ni predvidel in bo predmet posebnega dogovora.
Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu zakon ne omogoča, da se stranki sami dogovorita za način prenehanja delovnega razmerja, kot je to dopustno pri poslovodni osebi, zato se uporabljajo določbe ZDR-1. Razrešitev vodilnega delavca, ki je podana skladno z internimi akti delodajalca, ne pomeni avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, temveč je treba opraviti še ustrezen postopek odpovedi skladno z določili ZDR-1. V kolikor ima vodilni delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas opravljanja te funkcije, je razrešitev tudi razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, saj odpade razlog, zaradi katerega je bila taka pogodba sklenjena. Za določen čas sklenjena pogodba o zaposlitvi preneha neposredno na podlagi zakona z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena.