Zakon o gospodarskih družbah-1 (v nadaljevanju: ZGD-1) v 481. členu določa, da se poslovni deleži v družbi z omejeno odgovornostjo lahko odsvojijo ali dedujejo. Odsvojitev pomeni, da dosedanji družbenik izgubi ta položaj in da na njegovo mesto vstopi druga oseba. Za odsvojitev poslovnega deleža je z zakonsko določbo predpisana obličnost, in sicer notarski zapis. Pri omejitvi prostega prometa poslovnih deležev se mora poleg interesov družbenika odsvojitelja upoštevati tudi interese ostalih družbenikov.
Predkupna pravica družbenikov
Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v enem mesecu od prejema obvestila. Pisno obvestilo, ki mora biti konkretno in natančno, je po svoji naravi blizu obligacijskopravni pogodbi in je družbenik nanj vezan. Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj. Predkupna pravica družbenikov pa ni določena kogentno. Z izrecno določbo v pogodbi jo lahko družbeniki odpravijo tako, da je dopuščen prost prenos deležev. Lahko pa se s pogodbo tudi določi, da imajo predkupno pravico samo nekateri družbeniki.
Prodaja poslovnega deleža tretji osebi
Skrajna omejitev prostega prometa s poslovnimi deleži predstavlja sedmi odstavek 481. člena ZGD-1, ki določa, da družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. Družbenik sme skleniti prodajno pogodbo s tretjo osebo, če nihče od družbenikov v roku enega meseca ni sprejel ponudbe (predkupna pravica družbenikov). Prodajna pogodba se mora skleniti v primernem roku. Tak rok je npr. nadaljnji mesec dni od dne, ko bi morali drugi družbeniki odgovoriti na ponudbo. Pogodba s tretjo osebo mora biti sklenjena ob enakih pogojih, kot so bili ponujeni drugim družbenikom. Če se s tretjo osebo družbenik ne more sporazumeti (npr. o ceni), mora ponudbo drugim družbenikom vedno ponoviti, tudi če želi prodati za manj ugodne pogoje.
Odsvojitev dela poslovnega deleža
Družbenik lahko odsvoji tudi samo del poslovnega deleža, pri čemer s tem nastane še en nov in samostojen poslovni delež. ZGD-1 v 483. členu določa, da vrednost preostalega poslovnega deleža ali vrednost novega poslovnega deleža ne sme biti nižja od vrednosti, določene v 475. členu tega zakona (50 EUR). Delitev poslovnega deleža načeloma ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.
Položaj odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža
Za pridobitelja poslovnega deleža se šteje le tisti, ki je vpisan v register. Pravna dejanja, ki jih opravi družba proti odsvojitelju ali jih opravi odsvojitelj proti družbi in se nanašajo na pravna razmerja v družbi, učinkujejo kot dejanja proti pridobitelju ali kot pridobiteljeva dejanja. Za obveznosti do družbe, ki so dospele pred prijavo prenosa poslovnega deleža, sta družbi odgovorna odsvojitelj in pridobitelj solidarno.