“Ljudje velikokrat mislijo, da dokler ne podpišejo pogodbe, niso nič dolžni. Ni povsem tako. Če se pogajajo in nimajo namena skleniti pogodbe, so lahko odgovorni za nastalo škodo nasprotne strani,” je odvetnik mag. Tadej Vodičar posvaril udeležence seminarja skupnosti Banka za Podjetnike.

Podjetnike in druge, ki se pri delu srečujejo s pripravo in sklepanjem pogodb, je opozoril na vrsto pasti, na kaj morajo biti pozorni in kako se izogniti morebitnim poznejšim zapletom, ki lahko privedejo do nepričakovanih in visokih stroškov.

Katere so ključne sestavine pogodbe

Da je pogodba veljavno sklenjena, mora biti izpolnjenih več predpostavk:

• obe strani morata biti poslovni sposobni (npr. fizična oseba mora imeti najmanj 18 let, ali pa ji ne sme biti odvzeta poslovna sposobnost).
• soglašati morata o bistvenih sestavinah pogodbe (predmet, cena,…).
• predmet pogodbe mora biti določljiv (pri nepremičnini ID številka, pri avtomobilu VIN številka,…).
• sklenjena mora biti v pisni obliki (zaradi lažjega dokazovanja, v določenih primerih pa je lahko tudi ustno).

Posebej je izpostavil, da mnogi sploh ne preverijo, s kom sklepajo pogodbo, oziroma ali ima oseba na drugi strani sploh dovoljenje za njeno sklenitev.
Pogodbe se namreč sklepajo po zakonitem zastopniku. “Prokurist ni zastopnik, lahko pa pridobi pooblastilo in zastopa podjetje v pravnih poslih. O tem je potrebno obvestiti nasprotno stran,” je pojasnil Vodičar.

Priporočljivo je, da se v poslovnem registru Ajpes preveri, kdo je zakoniti zastopnik in ali ima morda kakšne omejitve pri sklepanju pogodb.

Če ni pisne pogodbe, nastopi problem dokazovanja

Na primeru kupovanja avtomobila je Vodičar predstavil tudi, v katerih primerih pride do kršitve pogodbe in kakšne možnosti imata obe strani.
Glavna kršitev je nezmožnost izpolnitve pogodbe, to je ko kupec ne poravna kupnine, ali pa če prodajalec ne dobavi avtomobila. “Kar si neupravičeno prejel, moraš vrniti,” je dodal.

So tudi izjeme. V stečajnih postopkih je posebej določeno, da prodajalec ne odgovarja za pozneje ugotovljene napake, tako da prodaja poteka po načelu videno-kupljeno.
Pri manjših zadevah, tako imenovanih kršitvah stranskih obveznostih, pa ni možno odstopiti od pogodbe.

“Če je sklenjena pisna pogodba, potem ustni dogovor ne velja,” je poudaril Vodičar. Res se lahko prodajalec in kupec ustno dogovorita o stranskih točkah, kot je barva avtomobila, vendar je problem v dokazovanju. Zato so zaželene priče ali elektronska korespondenca, iz katere je razvidno dogovarjanje.

Zmotno prepričanje o ari

Obstajajo tudi različni instrumenti, s katerimi se pogodbene strani zavarujejo pred neizpolnitvijo pogodbenih določil.

Med njimi so:

• poroštvo,
• zastavna pravica,
• ara,
• odstopnica in
• avans.

Zmotno je prepričanje ljudi o tem, kaj pomeni plačilo are. Mnogi menijo, da lahko prodajalcu pustijo aro v višini 10 odstotkov kupnine in se umaknejo iz posla.

“Ko plačaš aro, nimaš več pravice odstopiti od pogodbe. Prodajalec lahko na podlagi tega zahteva plačilo celotne kupnine,” je pojasnil Vodičar. Ara je znamenje sklenitve pogodbe, tudi če v njej piše drugače.

Ljudje jo pogosto zamenjujejo s tako imenovano odstopnino, ki mora biti posebej zapisana v pogodbi. Gre za določeno vsoto denarja, ki je lahko enaka višini are in se uporabi ob razdrtju pogodbe.

Tudi varščina, ki se plača ob sklenitvi najemne pogodbe, ni namenjena plačilu zadnjih najemnin, temveč se lahko porabi zgolj in izključno za kritje morebitnih poškodb.

Prezentacijo z dogodka lahko prenesete tukaj.