Odlog izvršbe ureja sedmo poglavje Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Odlog je zastoj v izvršilnem postopku, in sicer vedno v fazi oprave izvršbe. Izvršbo je mogoče odložiti delno, ko je na primer predlog za odlog izvršbe vložen samo glede določenega predmeta ali samo glede določenega izvršilnega dejanja, ali v celoti.

Čas, za katerega se izvršba odlaga

Če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil kakšno pravno sredstvo, traja odlog do konca postopka o tem pravnem sredstvu. V drugih primerih odloga izvršbe na dolžnikov predlog določi sodišče čas odloga glede na okoliščine primera. Če je odlog izvršbe predlagal upnik, jo sodišče odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga odlog izvršbe le enkrat, lahko pa pred iztekom roka večkrat predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje sklepa o dovolitvi odloga. Sodišče pa mora paziti tudi na morebitno časovno omejitev upnika glede možnosti predlagati izvršbo.

Odlog na predlog upnika

Sodišče lahko popolnoma ali deloma odloži izvršbo na predlog upnika, če se izvršba še ni začela. Če pa se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo le z dolžnikovim soglasjem. Pri predlogu odloga izvršbe na nepremičnine mora upnik priložiti tudi pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino. Če pa gre za odlog izvršbe na premičnine (enako velja tudi za nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ali za izpraznitev in izročitev nepremičnin), izvršitelj pa je zadevo že prevzel, mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju in priložiti listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom.

Odlog na predlog dolžnika

V izogib zavlačevanju postopkov ZIZ določa konkretnejše pogoje, kdaj lahko sodišče odloži izvršbo na dolžnikov predlog. Dolžnik mora izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvedbo utrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Hkrati pa mora biti izpolnjen eden izmed pogojev iz 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Ne glede na navedeno pa sme sodišče odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.

Pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, sme sodišče odložiti izvršbo na nepremičnino najdlje za šest mesecev in le enkrat, če dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika ali njegovih družinskih članov. V tem primeru lahko odloži izvršbo tudi sodišče po uradni dolžnosti.

Odlog na predlog tretjega

Sodišče odloži izvršbo glede določenega predmeta, (i) če tretji obstoj svoje pravice na predlaganemu predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo listino ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana, ali (ii) če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.