Pravni nasveti

Pravni nasveti

Nevarnost dejanskega oziroma faktičnega delovnega razmerja

V skladu s slovensko zakonodajo oziroma zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delovno razmerje sestavljeno iz več elementov. Delavec je v delovnem razmerju, kadar je prostovoljno vključen v delovni proces delodajalca in to delo delavec opravlja osebno in nepretrgano, delodajalec delavcu daje navodila in ga nadzoruje, delavec pa za svoje delo prejema plačilo.

Posameznik lahko opravlja delo za nekoga drugega tudi na podlagi pogodb civilnega prava, kot so študentska napotnica, avtorska pogodba, podjemna pogodba, pogodba o sodelovanju, pogodba o sodelovanju s samostojnim podjetnikom in tako naprej.

Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ni delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Delo na podlagi takih pogodb ni sporno, vendar le do trenutka, ko tako delo ne izpolnjuje vseh zgoraj naštetih elementov delovnega razmerja.

Do nevarnosti dejanskega oziroma faktičnega delovnega razmerja pride v primeru, če delo posameznika, ki dela na podlagi pogodb civilnega prava, izpolnjuje vse elemente delovnega razmerja. V takšnih primerih se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.

V primeru spora bi sodišče presojalo, ali so v konkretnem primeru obstajali vsi elementi delovnega razmerja. V primeru, da je temu tako, bo sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja in delavcu priznalo vse pravice iz delovnega razmerja. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj elementov delovnega razmerja. Za presojo sodišča pri ugotavljanju obstoja elementov ni bistvena volja pogodbenih strank, ni pomembno poimenovanje pogodbe, za sodišče tudi ni bistveno, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki ali ne.

Glede na vse navedeno je pri presoji in ugotovitvi dejanskega delovnega razmerja bistveno, ali je delo osebe, ki dela prek pogodb civilnega prava (študentska napotnica, avtorska pogodba, podjemna pogodba, pogodba o sodelovanju, pogodba o sodelovanju s samostojnim podjetnikom in tako naprej), enako delu osebe v okviru delovnega razmerja. V primeru ugotovitve dejanskega delovnega razmerja je delavec upravičen tudi do vseh pravic iz delovnega razmerja (bruto plača, regres za letni dopust, regres za prehrano in tako naprej).

Vas zanima več?

Pravne podlage glede nevarnosti dejanskega delovnega razmerja:

  • V 3. odstavku 49. člena Ustave RS (svoboda dela) je določeno, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
  • V 66. členu Ustave RS (varstvo dela) je določeno, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.
  • V 4. členu ZDR-1 (definicija delovnega razmerja) je določeno, da je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
  • V 11. členu ZDR-1 (pogodba o zaposlitvi) je med drugim določeno, da se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi.
  • V 2. odstavku 13. člena ZDR-1 (uporaba splošnih pravil civilnega prava) je določeno, da v primeru, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom (definicija delovnega razmerja), v povezavi z 22. členom (pogoji za sklenitev delovnega razmerja) oziroma 54. členom (pogodba o zaposlitvi za določen čas) ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon.
  • V 18. členu ZDR-1 (domneva obstoja delovnega razmerja) je določeno, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja.
  • V 4. odstavku 17. člena ZDR-1 (pisnost pogodbe o zaposlitvi) je določeno, da v primeru, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz 1. odstavka 31. člena ZDR-1, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

Poglejte si tudi naslednjo sodno prakso:


O avtorju