Pravni nasveti

Pravni nasveti

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine

V vsakdanji praksi je vse več primerov, ko se samostojni podjetniki (posamezniki ali pravne osebe) znajdejo v situaciji, ko naročeno storitev opravijo, za svoje storitve izdajo račun, plačila opravljene storitve pa tudi po datumu zapadlosti računa ne prejmejo. Za takšne primere je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: »ZIZ«) predvidena izvršba na podlagi verodostojne listine, ki je v praksi precej pogosto uporabljen institut.

Kot izhaja že iz samega imena predloga, je za vložitev predloga na podlagi verodostojne listine potrebno, da je listina, na podlagi katere se vlaga predlog za izvršbo, verodostojna listina. ZIZ jasno in taksativno določa, kaj se šteje za verodostojno listino, in sicer se skladno s 23. členom ZIZ za verodostojno listino štejejo naslednji dokumenti:

  • faktura oziroma račun (kamor se šteje tudi obračun obresti),
  • menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve,
  • javna listina,
  • izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe,
  • po zakonu overjena zasebna listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine ter
  • pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Verodostojna listina ni izvršilni naslov

Potrebno je poudariti, da za razliko od predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (t.j. npr. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnana, izvršljiv notarski zapis), verodostojna listina ni izvršilni naslov, vendar gre le za dokazno sredstvo, na podlagi katerega lahko pristojno sodišče izda sklep o izvršbi, ki potem predstavlja izvršilni naslov. Glede na to, da verodostojna listina ni izvršilni naslov, se tudi sam predlog izvršbe na podlagi verodostojne listine razlikuje od predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Pri predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova morajo biti navedeni naslednji podatki: (i) upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, (ii) izvršilni naslov, (iii) dolžnikova obveznost, (iv) sredstvo ali predmet izvršbe ter (v) drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Posebnosti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine

Glede na to, da verodostojna listina ni izvršilni naslov, pa je poleg zgoraj navedenih sestavin pri predlogu za izvršbo potrebno dodati tudi t.i. dajatveni zahtevek. To je zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v meničnih sporih v osmih, v čekovnih sporih pa v treh dneh od vročitve sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Pristojno sodišče (skladno z ZIZ je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi pristojno izključno krajevno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon ne določa drugače) po prejemu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine izda sklep o izvršbi, s katerim dolžniku naloži, naj v osmih oziroma treh dneh upniku poravna v predlogu navedeno terjatev ter dovoli predlagano izvršbo. Pristojno sodišče nato dolžniku vroči sklep o izvršbi, ki lahko zoper njega vloži ugovor. V kolikor dolžnik zoper navedeni sklep ugovora ne vloži, predmetni sklep o izvršbi postane pravnomočen, upnik pa s tem pridobi izvršilni naslov.

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi

Kot edino pravno sredstvo zoper prejeti sklep o izvršbi ima dolžnik na voljo, da vloži ugovor. Ugovor mora biti obrazložen, v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor, ter predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljenega. V kolikor upnik na takšen ugovor dolžnika ne odgovori, sodišče (praviloma) izda sklep, s katerim skleni, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter odloči, pred katerim sodiščem bo pravdni postopek tekel naprej. Upnik mora nato v pravdnem postopku dokazati, da njegova terjatev do dolžnika obstaja, sodišče pa po končanem pravdnem postopku izda sodbo, s katero odloči, ali upnikova terjatev obstaja ali ne.