Upniku, ki ima do dolžnika terjatev, so za izterjavo le te na voljo številna izvršilna sredstva. Upnik pristojnemu sodišču v predlogu za izvršbo predlaga izvršilno sredstvo ali več njih glede na višino terjatve in vrsto dolžnikovega premoženja. Opravo izvršilnih dejanj pri več izvršilnih sredstvih mora pristojno sodišče začeti hkrati. Ena izmed izvršilnih sredstev je tudi izvršba na denarno terjatev dolžnika.

Izvršba na denarno terjatev dolžnika se opravi z rubežem terjatve in prenosom terjatve na upnika, če ni v zakonu za posamezne primere določeno drugače. V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva, naj sodišče dovoli samo rubež denarne terjatve; vendar mora v tem primeru v treh mesecih od dneva, ko mu je vročen sklep o rubežu, oziroma od dneva, ko mu je vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, predlagati prenos terjatve.

Dolžnik ima lahko različne terjatve, na katere upnik sme poseči oziroma na katerih lahko predlaga izvršbo. V primeru, da je dolžnik zaposlen ali ima druge stalne prejemke, ima dolžnik terjatev do delodajalca ali drugega izplačevalca stalnih prejemkov. V tem primeru lahko upnik predlaga izvršbo na plačo ali druge stalne prejemke. Določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: »ZIZ«), ki urejajo izvršbo na plačo se seveda smiselno uporabljajo tudi za druge stalne prejemke. S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo. Naveden postopek je izjema od siceršnje izvršbe na denarno terjatev, saj sodišče z istim sklepom opravi rubež in prenos. Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa (130. člen ZIZ). Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenem delu plače takrat, ko dolžnik pridobi pravico na izplačilo tega (ko je zarubljen).

Dolžniki imajo pogosto odprt transakcijski račun ali hranilno vlogo pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki. Zato upnik lahko predlaga tudi izvršbo na dolžnikovih računih. Splošno načelo iz drugega odstavka 46. člena ZIZ, da upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi pozna izjemo, saj tretji odstavek istega člena določa, da se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet.

Dolžnik je lahko tudi imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev. Centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi klirinško depotna družba (KDD). ZIZ v 163.b členu določa, da sodišče sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo oziroma zavarovanje na nematerializirane vrednostne papirje vroči tudi klirinško depotni družbi. Po tem vpisu imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev z njimi ne more več razpolagati (vpis prepovedi razpolaganja). Zastavni upnik pridobi zastavno pravico na nematerializiranem vrednostnem papirju z njenim vpisom v centralnem registru. Vanj se vpišejo podatki o višini, dospelosti terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, in zastavnem upniku.

Glede poplačila upnika pa velja omeniti, da v primeru obstoja več upnikov se le ti poplačajo po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila na podlagi sklepa o izvršbi.