Upniku, ki ima do dolžnika terjatev, so za izterjavo le te na voljo številna izvršilna sredstva. Upnik pristojnemu sodišču v predlogu za izvršbo predlaga izvršilno sredstvo ali več njih glede na višino terjatve in vrsto dolžnikovega premoženja. Opravo izvršilnih dejanj pri več izvršilnih sredstvih mora pristojno sodišče začeti hkrati. Ena izmed izvršilnih sredstev je tudi izvršba na denarno terjatev dolžnika. … Read More

Zakon o gospodarskih družbah -1 (v nadaljevanju ZGD-1) določa, da skupščina družbenikov lahko sklene, da se poveča osnovni kapital družbe, bodisi kot povečanje osnovnega kapitala z vložki ali kot povečanje kapitala iz sredstev družbe. Povečanje osnovnega kapitala se izvede tako, da se izpelje vnaprej predpisani postopek in se izpolnijo določene zakonske predpostavke.   Pri efektivnem povečanju osnovnega kapitala, to je … Read More

Ob vsakem odplačilnem prenosu nepremičnine nastane obveznost plačila davka na promet nepremičnin, ki ga je po zakonu dolžan plačati prodajalec.

Vsako podjetje iz prakse dobro ve, da je pravočasno in popolno poplačilo terjatev prej izjema kot pravilo. Prav zato obstaja vrsta možnih oblik zavarovanja plačil. Ena izmed njih je neposestna zastavna pravica na zalogah.

Izvršbo je mogoče odložiti delno, ko je na primer predlog za odlog izvršbe vložen samo glede določenega predmeta ali samo glede določenega izvršilnega dejanja, ali v celoti.

S pojmom manjšinske pravice se označujejo pravice, katerih namen je varstvo manjšinskih družbenikov. Manjšinskih pravic ne more izvrševati vsak družbenik, temveč je za njihovo izvrševanje potreben določen kvorum, ki se določi glede na znesek celotnega osnovnega kapitala.

Vodilni delavec je oseba, ki vodi poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Kljub imenski in vsebinski podobnosti pojma vodilnega delavca ni mogoče enačiti s poslovodno osebo.

Spremembe v lastniški strukturi imajo pomemben vpliv na delovanje in razvoj podjetij in prenosi poslovnih deležev niso izjema. Zato je dobro vedeti, kdaj in kako v omenjenem primeru postopati.

Različne okoliščine in razlogi lahko pripeljejo do tega, da je udeležba družbenika v d.o.o. za druge družbenike neznosna ali celo škodljiva. Kaj lahko v takih primerih naredijo prizadeti družbeniki?

Vsak družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ima pravico, da iz te družbe izstopi. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) določa dva načina izstopa družbenika, in sicer pogodbeni izstop in sodni izstop.