Podjetniške finance

Podjetniške finance

Podiranje evropskih meja za spletne nakupe

V Bruslju sprejemajo novo evropsko zakonodajo, ki prinaša pomembne prednosti tudi za slovenska podjetja, ki želijo okrepiti spletno prodajo v državah Evropske unije.

Trenutno je namreč prodaja izdelkov in storitev na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in 24 drugih državah članicah omejena. To dokazujejo tudi podatki. V drugih državah EU po spletu kupuje vsega 15 odstotkov potrošnikov, čezmejno pa prodaja še manj, osem odstotkov podjetij.

Večjo prodajo izdelkov otežujejo:

  • visoki stroški poslovanja, ki so posledica različnih pravnih ureditev posameznih držav EU, zlasti na področju garancije in s tem obveznosti do potrošnikov, in
  • (pre)visoki stroški dostave, ki jih pri nakupu izdelkov v drugi državi morda neupravičeno zaračunavajo poštna in transportna podjetja.

Spletna trgovina bi morala biti glavno gonilo razvoja notranjega evropskega trga, vendar je tu še vedno ogromno rezerv, v predlogu zakonodaje ugotavljajo v Evropski komisiji.

Zato so pripravili enotna pravila, s katerimi bi ustvarili za posel prijazno okolje ter podjetjem in zlasti podjetnikom olajšali čezmejno prodajo izdelkov in digitalnih storitev ter jim omogočili nove možnosti za širitev po vsej Evropi.

Ugodnejša dostava v EU

Evropski parlament je 13. marca potrdil predlog uredbe o storitvah čezmejne dostave paketov, ki je bistvenega pomena za razvoj in krepitev spletne trgovine. Veljati bo začela, ko jo bo potrdil še Svet.

Do sedaj so bili potrošniki omejeni pri kupovanju izdelkov po ugodnejših cenah v spletnih trgovinah v drugi evropski državi. Stroški dostave so namreč velikokrat presegli razlike v cenah.

Številna podjetja, ki prodajajo, so prodajala ali so poskusila prodajati prek spleta,menijo, da visoki stroški dostave skupaj z dragimi pritožbenimi postopki in garancijami predstavljajo težavo.

Z novimi pravili bi odpravili oziroma drastično zmanjšali visoke razlike v stroških dostave, ki jih podjetja zaračunavajo kupcem iz drugih držav za izdelke v spletnih trgovinah. Poenostavljeno povedano, evropski spletni trgovci bodo lažje dostavljali blago na območju celotne Evropske unije, potrošniki pa bodo lahko izkoristili nižje cene v tujih spletnih trgovinah in s tem prišli do ugodnejšega izdelka.

Dostavljavci bi morali po novem nacionalne organe in Evropsko komisijo obveščati o cenah svojih storitev, ti pa jih bodo objavljali na posebni spletni strani, kar bo potrošnikom in podjetjem omogočilo lažjo primerjavo cen. Poleg tega uporabniki pogosto poročajo o težavah s kakovostjo storitev pri pošiljanju, prejemanju ali vračanju čezmejnih paketov. Zato so enako potrebne nadaljnje izboljšave v kakovosti standardov storitev.

Okrepitev ali okrnitev pravice potrošnikov?

Eden od ključnih ukrepov je tudi povečanje zaupanja potrošnikov do prodajalcev iz drugih držav in s tem vzpostavitev enakopravnega položaja za vse igralce na trgu.

Z novo direktivo bi poenotili pravice potrošnikov pri nakupih v klasičnih trgovinah in po spletu. To pomeni, da bi tudi po spletu uživali enake pravice: enaka garancija, enaka možnost popravila ali zamenjava pokvarjenih izdelkov.

Člani odbora evropskega parlamenta, ki skrbi za varstvo potrošnikov, so potrdili, da bi v prihodnje veljalo dvoletno jamstvo za napake izdelka. Evropske potrošniške organizacije pa glede na razmere na trgu potrošniškega blaga opozarjajo, da je omejitev v marsikaterem primeru prekratka. Tudi sicer so organizacije, med katerimi je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), kritične do predloga direktive, saj naj bi z njo okrnili pravice potrošnikov.

V Bruslju si že vrsto let prizadevajo krepiti potrošniške pravice, pri tem pa doseči ustrezno ravnotežje med varstvom potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij. Leta 2014 so na primer sprejeli nova pravila, s katerimi so potrošnikom omogočili pravico do preklica spletnega nakupa in jih zaščitili pred skritimi stroški (jasna navedba, kaj vključuje cena).

Digitalna vsebina na voljo po vsej EU

1. aprila je začela veljati tudi nova regulativa, ki državljanom EU zagotavlja dostop do (plačljivih) digitalnih vsebin iz katere koli države Evropske unije. V ta okvir sodijo vsebine, kot so naročnine na televizijske programe, storitve dostopa do filmov, serij, športnih prenosov, glasbe, elektronskih knjig, iger in podobno.

Potrošniki, ki so naročeni na digitalne vsebine v svoji državi, bodo lahko do vseh vsebin pod enakimi pogoji dostopali tudi v kateri koli drugi državi EU.

Konec diskriminacije glede na državo

Najpozneje decembra letos bo konec tudi neupravičenega geografskega blokiranja.

Začela bo veljati uredba, ki preprečuje diskriminacijo pri spletni prodaji na podlagi državljanstva ali kraja prebivališča. To pomeni, da spletni trgovci iz komercialnih razlogov ne bodo smeli več zavračati dostopa do spletnih mest iz drugih držav članic EU.

Dogaja se namreč, da lahko potrošniki dostopajo do spletnega mesta, vendar na njem ne morejo kupiti izdelkov ali storitev. Potrošnik se lahko tudi preusmeri na lokalno spletno mesto istega podjetja z različnimi cenami ali različnimi izdelki in storitvami.

Zaradi omejitve možnosti in izbire potrošnikov je geografsko blokiranje pomemben vzrok za nezadovoljstvo potrošnikov in razdrobljenost notranjega trga.

Včasih so te omejitve dobave in posledične cenovne razlike utemeljene, na primer če mora prodajalec izpolnjevati posebne pravne obveznosti. Vendar pa v mnogih primerih spletno geografsko blokiranje ni upravičeno.

Uredba velja od 23. marca in se bo začela uporabljati s 3. decembrom, da se malim trgovcem omogoči čas za prilagoditev.


O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si