Podjetniške finance

Podjetniške finance

S presežnimi sredstvi na banko ali ne?

Svetovna finančno-gospodarska kriza, v kateri je pod bremenom napačnih poslovnih odločitev klecnila marsikatera banka, je spremenila način dojemanja bank v javnosti. A zaupanja večine vseeno ni zamajala. Slovenska gospodinjstva in podjetja se v zadnjem obdobju pogosteje odločajo za hrambo denarja na bančnem računu ali za sklenitev depozita.

Če se osredotočimo na podjetja, so ta imela po zadnjih podatkih Banke Slovenije ob koncu lanskega leta v bančnih depozitih shranjenih kar 5,31 milijarde evrov. To je skoraj 1,6 milijarde evrov ali 42,8 % več kot ob koncu leta 2008. Razlogov za to je več:

  1. Leta 2008 se kriza še ni dotaknila Slovenije in podjetja so na veliko vlagala v razvoj, za katerega se je na splošno domnevalo, da bo trajal in trajal.
  2. Danes kljub gospodarski rasti mnoga podjetja ne zaupajo dovolj v poslovno okolje, da bi okrepila investicije, zato nalagajo sredstva na najbolj varen kraj, ki ga poznajo – v banke.

Sklenitev depozita, če gre za presežna denarna sredstva, bi morala biti pri dnu spiska možnosti z naslovom »Kako produktivno vložiti prisluženi denar«. Depoziti namreč že po tradiciji prinašajo najnižje obresti – še posebno danes, ko so obrestne mere zaradi politike Evropske centralne banke rekordno nizke. Bolje se obrestujejo že naložbe v obveznice, v delnice ali na primer novo strojno opremo. So pa te naložbene možnosti povezane s precej višjimi tveganji, zato je smiselno, da podjetje nekaj denarja spravi na varno – priporočen obseg sredstev je višina stroškov za dva do tri mesece poslovanja.

Dolgoročni ali kratkoročni depozit?

Sodeč po podatkih Banke Slovenije se z zgornjim vprašanjem danes podjetja niti ne ukvarjajo. Kar 70 % jih namreč denar hrani v obliki vloge na vpogled. Kaj je vloga na vpogled? To je vrsta depozita (vloge), čigar glavne značilnosti so visoka varnost, nizka donosnost in možnost prostega razpolaganja z denarjem, saj je ta varčevalcu ves čas na voljo. Med vloge na vpogled sodijo hranilne vloge ter denar na osebnih in poslovnih računih.

Če podjetje ocenjuje, da bi lahko denar potrebovalo že v prihodnjih nekaj mesecih, potem dileme med dolgoročnim in kratkoročnim depozitom ni. Prava izbira je slednji. Če obstaja možnost, da se nepredvideni stroški pojavijo že za naslednjim ovinkom, pa je najbolj primerna vloga na vpogled. V primeru, da podjetje vendarle išče nekoliko višje, predvsem pa varne donose, se kot ustrezna izbira kaže dolgoročni depozit.

Fleksibilnost vs. donosnost

Primer: V trenutni ponudbi Gorenjske banke bi sklenitev 35-mesečnega depozita podjetju prinesla 0,95 % obresti letno. Pri depozitu v vrednosti 100.000 evrov bi se tako v slabih treh letih nateklo za 2.783 evrov obresti. Če bi v tem obdobju trikrat sklenili kratkoročni depozit z 0,25% obrestno mero, bi se nateklo le za 659,90 evra obresti. Na okoli 100 evrov lahko podjetje računa v primeru, da bi mu denar za to obdobje obležal na poslovnem računu.

Razlika je očitna že pri tako nizkih obrestnih merah, kot veljajo danes na trgu. Še precej večja bi bila pred petimi leti, ko so bile depozitne obrestne mere najvišje. Pri 4 % bi se v 35 mesecih na račun vezanih 100 tisočakov nateklo 12.200 evrov obresti. Pol nižja obrestna mera za depozite do enega leta bi prinesla dobrih 6.000 evrov obresti, vloga na odpoklic pa skromnih 900 evrov.

Zaradi izredno nizkih obrestnih mer danes verjetno drži, da fleksibilnost kratkoročnega depozita ali vloge na vpogled mnogokrat pretehta višji izplen ob sklenitvi dolgoročnega depozita. V okolju višjih obrestnih mer pa ni tako. Odločitev podjetja je tako vedno odvisna od njegovih finančnih potreb in poslovnih ciljev.

Če podjetje denarja v bližnji ali bolj daljni prihodnosti najverjetneje ne bo potrebovalo, je smiselno razmisliti o naložbenih možnostih, ki bodo zagotovile prihodnjo rast. Pri izbiri naložbe si podjetja lahko pomagajo z več različnimi metodami ocenjevanja, večina finančnih strokovnjakov pa prisega na neto sedanjo vrednost.
O tej metodi si lahko več preberete v dokumentu »Investirati ali ne?«. Pomagal vam bo prepoznati donosnost naložb in predčasno ugotoviti, ali se vam investicija zares splača.

Želim premišljeno investirati