“Davčni inšpektor se ne sme prosto sprehajati po podjetju in spraševati zaposlenih o poslih. Načeloma se lahko pogovarja z direktorjem ali pooblaščencem za dajanje informacij. Vsa opravljena dejanja mora razkriti tudi v zapisniku.
Pregleduje lahko izključno posle, ki so navedeni v sklepu o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora. Če se loti preiskovanja drugih zadev, ne da pred tem pridobi sklep o razširitvi preiskave, lahko govorimo o prekoračitvi pooblastil.
Zelo podrobno mora opisati nepravilnosti, ki jih je našel, in povedati, zakaj se je odločil za odmero dodatnega davka in kakšen je pravni temelj. Dokazno breme ni le na davčnem zavezancu, ampak tudi na davčnem organu.”
To so le nekateri nasveti podjetnikom, ki se bodo v prihodnje morda znašli pod drobnogledom davčnih inšpektorjev.
Kako se pripraviti na obisk davčnega inšpektorja in na kaj je potrebno paziti med nadzorom, je udeležencem seminarja Banke za podjetnike (BZP) pojasnila Mojca Šircelj, direktorica družbe Imobilia-GBK, ki sodi pod okrilje Gorenjske banke.
Predstavila je:
- kako poteka davčni inšpekcijski nadzor,
- katera pooblastila, pravice in dolžnosti ima davčni inšpektor,
- kako postopati v primeru obiska davčne inšpekcije.
Šircljeva je 16 let službovala na Fursu, sprva kot višja inšpektorica, nato pa je napredovala do položaja generalne direktorice, ki ga je zasedala v obdobju od 2008 do 2012.
Samo v lanskem letu je Finančna uprava RS (Furs) izvedla preko 5.000 nadzorov, v katerih je dodatno obračunala skoraj 100 milijonov evrov davkov in drugih dajatev, v povprečju torej kar okoli 20.000 evrov na nadzor.
Ob tem je izrekla za več kot 28 milijonov evrov glob za prekrške, ki bi se jim podjetniki lahko izognili z boljšim poznavanjem pravic v davčnih postopkih.
Natančno preberite sklep o uvedbi postopka
Ko na vrata potrka davčni inšpektor, je vaša prva naloga, da ugotovite, za kakšen postopek gre. Šele nato boste vedeli, kaj bo inšpektor pregledoval, kakšna so njegova pooblastila, koliko časa bo predvidoma trajal postopek in kako zahteven bo.
Lahko gre zgolj za nadzor nad oddanim davčnim obračunom. V tem primeru vas bo kontaktiral kontrolor Fursa in od vas zahteval dodatna pojasnila oziroma dokumente ali pa vas bo opozoril na nepravilnosti. Če se strinjate, popravite davčni obračun, plačate dodatno odmerjeni davek in s tem se postopek konča.
Če ne bi popravili obračuna ali podali zadovoljivih pojasnil, bodo nad vašim podjetjem verjetno uvedli davčni inšpekcijski nadzor, v katerem bodo preverili pravilnost poslovanja.
Davčni inšpekcijski nadzor se začne s pisnim sklepom, ki mora biti osebno vročen zakonitemu zastopniku podjetja.
Inšpektor ga lahko začne opravljati po poteku osmih dni od vročitve sklepa. “Če ste odsotni, na službeni poti ali pa ste v zagati s poslovno dokumentacijo, lahko brez težav pokličete inšpektorja in ga prosite za prestavitev obiska,” je povedala Šircljeva.
Natančno preberite sklep, saj v njem piše, kaj bodo pregledovali in katero obdobje poslovanja bo preveril Furs. Če ste ravno v tistem času imeli poslovni dogodek, na primer nakup osnovnih sredstev ali uveljavljanje olajšav za razvoj, morate poskrbeti, da zberete čim več dokazil, ki jih boste predložili inšpektorju. Nikakor pa ne popravljajte poslovne dokumentacije za nazaj.
Vnaprej se pripravite na pritožbeni postopek
Davčni inšpekcijski nadzor se začne z uvodnim razgovorom z inšpektorjem. Zelo pomembno je, da se aktivno vključite v postopek in izkoristite zakonsko pravico do popolne informiranosti. S tem boste imeli tudi nadzor nad postopkom. Od inšpektorja zahtevajte, da vas seznanja z vmesnimi ugotovitvami.
“Prvo pravilo davčnega inšpekcijskega nadzora je: zvoniti po toči je prepozno. Kar koli boste naredili za zavarovanje svojih pravic, morate narediti še pred izdajo odločbe oziroma zapisnika o nadzoru,” je poudarila Šircljeva.
Sproti morate opozarjati na vsako kršitev pri nadzoru, med drugim da inšpektor ni upošteval dokazov, ki ste mu jih predložili. Vse to namreč pride v poštev kot dokumentacija v morebitnem pritožbenem postopku.
Nikoli ne pozabite, da niso pomembne zgolj listine in poslovne knjige. Svoj prav lahko dokazujete tudi s pričami in izvedenci. Če jih bo inšpektor zavrnil, morate zahtevati, da to pisno navede in utemelji v zapisniku. Predlaganje dokazov je po novem časovno omejeno.
Pogosto se pozablja, da v davčnem inšpekcijskem postopku dokazno breme nosita oba, tako zavezanec kot inšpektor. “Tudi on mora utemeljiti, zakaj je zvišal davčno osnovo oziroma zmanjšal vaš zahtevek za vračilo. Zakon pravi, da mora biti davčni postopek voden tako v breme kot korist zavezanca.”
Vnaprej se pripravite na pritožbeni postopek in vselej komunicirajte pisno.
Zaupati pooblaščencu ali ne?
Če se je davčni inšpekcijski nadzor začel zaradi napake, ki jo je storil zunanji računovodski servis, zadolžen za vodenje vaših poslovnih knjig, je na to potrebno opozoriti Furs. To namreč lahko upoštevajo kot olajševalno okoliščino in globo izrečejo računovodskemu servisu. V zadnjem času je vedno več tovrstnih postopkov.
Priznanje krivde in plačilo davka
Po koncu ugotovitvenega postopka izda inšpektor zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Ta vključuje povzetek vseh opravljenih dejanj, natančen popis ugotovljenih nepravilnosti in utemeljitev, zakaj je odmeril plačilo dodatnega davka.
Velikokrat se ljudje po prejemu zapisnika odločijo, da bodo priznali napako, oddali nov davčni obračun, poravnali dodatno odmerjeni davek in plačali še 5-odstotne zamudne obresti na razliko med prvotno napovedanim in končnim davkom. S tem se izognejo dodatni sankciji, a hkrati se odpovedo pravici do pritožbe.
Če se odločite za samoprijavo, na Furs pošljete posebni obrazec in popravljeni obračun davka ter hkrati plačate dodatni davek. V tem primeru so zamudne obresti le 3-odstotne. Vendar je samoprijava možna samo do uvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora, izdaje odločbe ali uvedbe prekrškovnega postopka.
Če se ne strinjate z izdano odločbo, pa ne odlašajte in vložite pritožbo. To je namreč potrebno storiti najpozneje v 30 dneh od vročitve. Tega roka ni možno podaljšati.
Razmišljajte vnaprej
Na Furs velikokrat letijo kritike, da davčni postopki trajajo predolgo in s tem obremenjujejo poslovanje podjetja. Zakon res določa, da razen v nekaterih primerih ne smejo teči dlje od šestih mesecev, vendar gre zgolj za instrukcijski rok. Davčni organ ob prekoračitvi roka ni sankcioniran.
Kljub temu lahko v civilnih postopkih zahtevate odškodnino za škodo, ki vam jo je povzročil inšpektor s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja.
Šircljeva je za konec opozorila, da se davčni postopek ne začne, ko na vrata potrka inšpektor, ampak že v trenutku, ko razmišljate, kako izpeljati nek pravni posel. “Vedno se vprašajte, ali boste v prihodnosti lahko dokazali, da ste ravnali prav.”