Preverili smo aktualne gospodarske razmere v štirih državah Evropske unije, kamor slovenska podjetja izvozijo približno polovico vsega blaga in storitev, prodanega v tujino.

Slovenija ima namreč majhno in odprto gospodarstvo, zato je njegova uspešnost v veliki meri odvisna od globalnega trga in dogajanja v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah.

HRVAŠKA

V zadnjem obdobju se gospodarska rast Hrvaške upočasnjuje, vendar je kljub temu dosegla zavidljivo 2,9-odstotno (2017) in 2,6-odstotno (2018) rast. Po napovedih Evropske komisije se bo gospodarska rast v prihodnjem letu obdržala na letošnji ravni.

Glavno gonilo rasti bosta zasebna domača potrošnja, ki jo bodo spodbudili rastoči razpoložljivi dohodki gospodinjstev in nizka inflacija, ter turizem. Po napovedih bodo ustvarili okoli 12 milijard evrov prihodkov od turizma, kar bi bilo milijardo evrov več kot v doslej rekordnem letu 2017. Izboljšano koriščenje sredstev iz evropskih skladov, nizke obrestne mere in povečano bančno kreditiranje bi moralo povečati tudi investicije.

Vendar pa na Hrvaškem že zaznavajo prve znake zunanjih tveganj za gospodarstvo. Opozarjajo na upočasnitve industrijske proizvodnje v Italiji in Nemčiji, ki so glavne hrvaške trgovinske partnerice. To se bo odrazilo na upočasnitvi rasti izvoza. Hrvaško tako kot številne evropske države pesti tudi problem pomanjkanja delovne sile.

Glavno politično in gospodarsko tveganje na Hrvaškem pa še naprej predstavlja prestrukturiranje Agrokorja, največjega hrvaškega koncerna. Po tem, ko je bil dosežen dogovor z upniki, se je močno zmanjšala možnost najhujšega scenarija. Toda za preživetje Agrokorja je še vedno ključna implementacija tega dogovora. Ogromne negativne posledice na proračun in celotno gospodarstvo utegne imeti tudi kriza v hrvaškem ladjedelništvu in propad istrskega koncerna Uljanik.

 

 

   

 

AVSTRIJA

Avstrija je v svojem drugem letu gospodarskega razcveta, ki ga poganjajo tako domača zasebna potrošnja in državna poraba kot tudi investicije in izvoz. Letos naj bi Avstrija ohranila solidno gospodarsko rast, v naslednjem letu pa se bo gospodarski cikel zaradi manj ugodnih zunanjih okoliščin že začel ohlajati.

Rast BDP se bo v letu 2019 upočasnila in dosegla povprečje EU, ki bo predvidoma znašalo 2,1 odstotka. K prihodnji rasti naj bi pomembno prispevale investicije in izvoz. Zaposlovanje in rastoče plače bodo pripomogle tudi h krepitvi zasebne potrošnje. Analitiki pa opozarjajo na inflacijo, ki je višja kot v drugih državah območja evra in presega ciljno vrednost dveh odstotkov.

Javni primanjkljaj se zmanjšuje, vendar za manj, kot bi dopuščala močna gospodarska rast. Izboljšanje učinkovitosti javne porabe bi omogočilo povečanje sredstev za različne namene, med drugim za nadgradnjo digitalne infrastrukture. To bi poleg izboljšanja poslovnega okolja pomagalo tako podjetjem kot gospodinjstvom.

Tako kot v Nemčiji je tudi v Avstriji nedavno prišlo do negativnega popravka ocene rasti BDP. Glavni razlog za umiritev rasti je negotovost v mednarodnem okolju oziroma stopnjevanje svetovne trgovinske vojne.

 

 

 

 

NEMČIJA

Zagon nemškega gospodarstva opazno popušča. Iz nemških avtomobilskih in drugih tovarn, ki jih z deli zalagajo slovenska podjetja, poročajo o zmanjševanju naročil. Praktično ne mine mesec, ko analitiki ne opozarjajo na upad optimizma med nemškimi direktorji. Tudi nekateri kazalci gospodarske klime se slabšajo.

Nemška vlada je prejšnji mesec oklestila napoved gospodarske rasti. Po 2,2-odstotni rasti v letu 2017 naj bi se bruto domači proizvod letos in prihodnje leto okrepil za 1,8 odstotka. Za to sta dva pomembna razloga:

– šibkejše mednarodno trgovinsko okolje, ki je odraz stopnjevanja trgovinske vojne med ZDA na eni ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani;

– nove zahteve glede izpustov avtomobilov, ki so začasno upočasnile proizvodnjo in izvoz v za Nemčijo ključnem avtomobilskem sektorju.

Tveganje predstavljata tudi morebitni nenadzorovani izstop Velike Britanije iz EU, ki bi prizadel zlasti avtomobilsko industrijo, in poslabšanje finančnega položaja Italije, pomembne izvozne partnerice. Hkrati razmere na trgu dela v Nemčiji ostajajo odlične, rast plač, ki se je začela po dolgih letih njihove zamrznitve, in še naprej nizke obrestne mere pa ohranjajo interes potrošnikov za večje nakupe.

Število zaposlenih v Nemčiji se bo po napovedih letos zvišalo s 44,9 milijona v letošnjem na 45,3 milijona v prihodnjem letu. Ob tem se bo stopnja brezposelnosti znižala s 5,2 na 4,8 (2018) in 4,5 odstotka (2019).

Inflacija, merjena v potrošniških cenah, se bo v skladu z napovedjo letos gibala pri 1,8 odstotka, prihodnje leto bo porasla na dva odstotka, nato pa v 2020 znova malenkost upadla na 1,9 odstotka. Večji bo predvsem pritisk domačih cen.

Nemčija bo v naslednjih letih znova beležila tudi občutne javnofinančne presežke, ki jih namerava vlagati v posodobitev cestne, informacijske in druge infrastrukture. Letos naj bi dosegli rekordnih 54 milijard evrov, do leta 2020 pa naj bi se presežek nekoliko zmanjšal, na 41 milijard evrov.

 

 

 

 

ITALIJA

Tretje največje evropsko gospodarstvo je v slabem položaju. Za Italijo so dolga leta skromne gospodarske rasti, ob tem pa jo pesti še velik javni dolg, ki presega 133 odstotkov BDP.

Tudi v letošnjem letu Italija kaže šibko gospodarsko aktivnost. Po zadnji napovedi Evropske komisije naj bi bila rast BDP v letošnjem letu 1,3-odstotna, v prihodnjem pa 1,1-odstotna. S tem bo imela Italija sploh najnižjo rast v EU, pol manjšo od povprečja držav članic. Tudi gospodarsko razpoloženje je najslabše v zadnjih dveh letih.

V organizaciji OECD so nekoliko bolj optimistični glede italijanskega gospodarstva, vendar hkrati ocenjujejo, da se bo zaradi skromne rasti zaposlovanja in rastoče inflacije zmanjšala rast končne zasebne potrošnje. Zaposlenost je blizu zgodovinske ravni, a še vedno obstajajo ogromne razlike med severom in jugom države.

Tudi v OECD ocenjujejo, da se bo gospodarska rast Italije upočasnila, saj bo nižja tako rast naložb kot izvoza. Slednji je letos eden od pomembnejših dejavnikov rasti, a bo nanj negativno vplivalo manjše zunanje povpraševanje.

Italija ima veliko težav tudi s sprejetjem državnega proračuna za prihodnje leto, ki predvideva povečanje načrtovanega proračunskega primanjkljaja za prihodnje leto z 0,8 na 2,4 odstotka BDP. Evropska komisija je zaradi tega že zavrnila osnutek proračuna in poziva h krčenju javne porabe. Italijanski premier Matteo Salvini medtem vztraja pri prvotnemu predlogu. Od tega, kdo bo zmagal, je odvisno tudi, ali se bo rast italijanskega BDP dodatno upočasnila.

Veliko preglavic lahko Italiji prinesejo tudi morebitne težave bank. Po podatkih ECB so se pogoji kreditiranja v italijanskih bankah v zadnjem četrtletju nekoliko zaostrili zaradi višjih stroškov finančnih virov. Visoki so tudi pribitki na italijanske državne obveznice, kar nakazuje, da jo kmalu čakajo veliki pritiski finančnih trgov.

 

 

 

 

---