Podjetniške finance

Podjetniške finance

Do kredita brez premoženja?

Če ima podjetje močan denarni tok in veliko premoženja, ki je prosto bremen, običajno nima težav pri najemu tako kratkoročnega kot dolgoročnega posojila.

Drugače je pri podjetju, ki nima vrednejših nepremičnin ali drugega premoženja, kot na primer zalog materiala, izdelkov ali poslovnih terjatev do kupcev.

Po podatkih Ajpesa je imelo konec lanskega leta manj kot 25.000 evrov premoženja (mišljeno stanje SREDSTEV v bilanci stanja) okoli 90.000 različnih gospodarskih subjektov. Od tega jih je nekaj manj kot 5.000 ustvarjalo več kot 25.000 evrov čistih prihodkov od prodaje.

Zavarovanje lahko zagotovijo lastniki

Zaradi finančne krize leta 2008 in posojilnega krča, ki je sledil, so se že pred časom zaostrili pogoji odobritve posojil. Odtlej banke dajejo primarno poudarek odplačilni sposobnosti oz. denarnemu toku podjetja, in šele v drugi vrsti kakovosti in vrednosti zavarovanja. Ker so banke postale bolj pozorne in občutljive na vsa tveganja, ki jih prinašajo njihove naložbe, ta tveganja nemalokrat uravnavajo s previsokimi zahtevami glede vrednosti in kvalitete potrebnih zavarovanj, ki izvirajo iz premoženja podjetja ali z njimi povezanih oseb. Kljub temu lahko do kredita pride tudi podjetje, ki ima manj premoženja.

Običajno podjetja brez konkretnega premoženja ne opravljajo obsežnejšega prometa in posledično je tudi absolutna višina potrebnega financiranja nižja. Če podjetja vseeno potrebujejo relativno visoko posojilo za financiranje obratnega kapitala ali investicije in nimajo drugega vrednejšega premoženja, morajo zagotoviti ustrezno zavarovanje.

Ponavadi se namreč posojila v odvisnosti od namena, ročnosti, bonitete in tako naprej zavarujejo s premoženjem družbe, na primer nepremičninami, premičninami, zalogami, poslovnimi terjatvami, finančnimi naložbami … V takšnem primeru zavarovanje lahko zagotovijo tudi lastniki podjetij bodisi z osebnim poroštvom bodisi z zastavo sredstva, katerega lastniki so kot fizične osebe. Bolj redko se kot poroki ali pa zastavitelji pojavljajo tudi druge fizične ali pravne osebe.

Praksa pri financiranju dolgoročnejših investicij je, da družba poleg bančnih oziroma tujih virov, za katere je treba urediti ustrezna zavarovanja, zagotovi tudi ustrezen delež lastnih sredstev (ponavadi v denarju).

Kako z novim podjetjem do posojila?

Do posojila lahko ne nazadnje pride tudi podjetje, ki nima oziroma ima manj premoženja in nima pomembne zgodovine poslovanja, ima pa podpisane dolgoročne pogodbe z naročniki.

Pri tem mora:

  • dokazati, da imajo zaposleni v podjetju izkušnje na tem področju,
  • podrobno predstaviti poslovanje in dokazati realnost načrta,
  • dokazati, da so sposobni izvesti naročila po pogodbah,
  • dokazati, da so naročniki zaupanja vredni in bonitetno stabilni.

Temu primerno se lahko dogovorijo tudi oblike zavarovanja kot zastava bodočih ali dejanskih terjatev, ki izvirajo iz podpisanih pogodb, ter morebiti zastavi premoženje neodvisno od premoženja podjetja.

Pozorni na preteklost podjetja

Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko so se posojila podeljevala tudi podjetjem, ki danes ne bi izpolnjevala vseh pogojev, so banke še posebej pazljive. Zato podrobno spremljajo obstoječega ali novega komitenta, ki želi najeti posojilo.

Pozorne so na leto ustanovitve in s tem obdobje delovanja. Ob tem spremljajo tudi to, kako sposobno in uspešno je podjetje pri opravljanju dejavnosti.

Tudi če ima podjetje malo premoženja, to ne pomeni, da je v preteklosti poslovalo slabo in ni akumuliralo nobenega premoženja. Možno je, da si je družbenik v času obstoja podjetja iz njega izplačeval dobičke, kar je seveda njegova pravica.

Postopki se ne razlikujejo

Postopek pridobivanja posojila se v primeru podjetja brez premoženja ne razlikuje kaj dosti od običajnega postopka. Razlika je predvsem v višini financiranja, ki je ponavadi razumljivo manjše, v nasprotnem primeru se banke odločajo za uravnavanje tveganj, ki izhajajo iz nesorazmerno visokih posojil glede na poslovanje, z ustreznimi in primernimi zavarovanji.


O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si