Podjetniške finance

Podjetniške finance

Alternativne naložbe in zasebni kapital poganjajo tehnološki razvoj 21. stoletja

Neposredno financiranje inovativnih podjetij, ki se ne dogaja na javnih kapitalskih trgih, je dober primer alternativne naložbe 21. stoletja.

V zadnjem stoletju so vlagatelji na kapitalskih trgih za plemenitenje premoženja uporabljali predvsem delnice, obveznice, surovine in manj tvegane naložbe na denarne trge. V osemdesetih letih se je v času deregulacije trgov, ki se je začelo z obdobjem Thatcherjeve v Veliki Britaniji in Reagana v ZDA, na finančnih trgih pojavilo veliko sintetičnih finančnih produktov, ki so namenjeni predvsem velikim institucionalnim vlagateljem, zato se tem pogosto težko razumljivim izvedenim finančnim instrumentom ne bomo posvečali.

Za zasebnega vlagatelja pa so osemdeseta prinesla izredno zanimive vrste naložbenih produktov, ki so nastali, kot mnogi naložbeni trendi, v ZDA. Govorimo o alternativnih naložbah. Kaj so alternative in zakaj so danes ena najzanimivejših naložb tako za zasebne vlagatelje kot tudi za podjetja?

Od umetniških zbirk in vetrnih elektrarn do skladov zasebnega kapitala

Gre za posamične naložbe, ki praviloma ne sodijo med tradicionalne naložbe, kot so delnice, obveznice in denar. Govorimo torej o različnih naložbah v nepremičnine, fizične surovine, sklade zasebnega kapitala, zasebni dolg, hedge sklade, naložbe v umetnine, alternative vire energije … Večino alternativnih naložb imajo v lasti večja podjetja in večji posamezni vlagatelji, a se zaradi zmanjševanj minimalnih vplačil alternativne naložbe v zadnjih petih letih vse pogosteje pojavljajo v portfeljih manjših zasebnih vlagateljev.

Dolgoročne donosnosti, ki pogosto presežejo donose delnic

Glavni razlog, da so alternative vse bolj priljubljene v zadnjih letih, je povezan z zadnjo gospodarsko in finančno krizo, katere posledice vlagatelji čutijo še danes. Alternativne naložbe imajo nizko korelacijo z gibanjem standardnih vrst naložb, kar pomeni, da gibanje njihove vrednosti ni povezano na primer s trendom delniških, obvezniških ali pa denarnih trgov. Zato je sedanje obdobje šolski primer, ko je v naložbeni portfelj smiselno dodati nekaj alternativnih naložb. Delnice so namreč na zgodovinskih vrhovih, saj je za njimi eden najdaljših, več kot osem let trajajoči trend rasti. Tudi obvezniški trgi v zadnjem obdobju ne ponujajo ustreznih donosnosti, kjer gre predvsem za posledico monetarnih politik evropske in ameriške centralne banke. Tudi denarni trgi ne ponujajo dovolj visokih obrestnih mer za depozite, da bi s tem omogočali plemenitenje prihrankov. Medtem pa alternativne naložbe v povprečju dosegajo dolgoročne ali celo presegajo donosnosti delnic.

Resda so alternative praviloma slabo likvidne, kar pomeni, da so vložena sredstva praviloma nedostopna za vnaprej dogovorjeno obdobje. Zato je tudi priporočljivo vlaganje v alternativne naložbe le z delom portfelja, ki naj ne bi presegel 20 odstotkov celotnega portfelja.

Google, Facebook, Amazon in drugi otroci zasebnega kapitala

Morda se koncept alternativnih naložb sliši precej teoretično in nevsakdanje, v resnici pa alternative poganjajo tehnološki razvoj 21. stoletja. Google, Facebook, Amazon in še kar nekaj današnjih tehnoloških velikanov je namreč nastalo z najbolj priljubljeno obliko alternativnih naložb, skladi zasebnega kapitala. V letih pred krizo so naložbe v sklade zasebnega kapitala uporabljali predvsem institucionalni vlagatelji. Kar pa so dodobra spremenili že omenjeni rekordi delniških trgov, čas nizkih obrestnih mer in razvoj sekundarnega trga predčasnih odkupov. Naslednji podatki bodo pokazali, da so morda prav skladi zasebnega kapitala naložba za 21. stoletje.

  • Raziskava Deloitta iz leta 2016 je pokazala, da je bila donosnost skladov zasebnega kapitala v zadnjem desetletju precej višja od donosnosti ameriškega delniškega indeksa S & P 50. Še več, skladi zasebnega kapitala so bili najdonosnejši naložbeni razred v zadnjem desetletju, saj je njihova povprečna letna donosnost (CAGR) od konca leta 2005 znašala 13,7 odstotka.
  • Poleg tega se je v letu 2016 obseg globalnih naložb v sklade zasebnega kapitala na letni ravni povečal za slabih 10 odstotkov in tako ob koncu leta 2016 znašal rekordnih 680 milijard dolarjev.

V času pogosto pretiranega inženiringa različnih izvedenih finančnih instrumentov in izredno nihajnih kriptovalut se alternative naložbe kažejo kot legitimna pot za doseganje delniških donosov ob zmernem tveganju, ki ima malo skupnega z napihovanji različnih borznih balonov.

Zadnje letno poročilo (združenja Invest Europe, ki proučuje trg skladov zasebnega kapitala v EU – celotno poročilo je na voljo tukaj) kaže, da je bilo leto 2016 znova rekordno za trg skladov zasebnega kapitala. Skupna vrednost zbranih sredstev v letu 2016 je dosegla 73,8 milijarde evrov, kar pomeni najvišjo raven od leta 2008 ter kar 37-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Največji delež sredstev, kar 34 odstotkov, so prispevali evropski pokojninski skladi, sledijo skladi skladov (18 odstotkov), zavarovalnice (12), državni skladi (10) ter družinske pisarne in zasebni vlagatelji (devet odstotkov).

Čeprav so sredstva vlagateljev časovno vezana za določen čas nekaj let in so alternative naložbe slabo likvidne, pa postajajo vse bolj priljubljene tako pri večjih institucionalnih vlagateljih, kot so pokojninski skladi, kot tudi pri zasebnih vlagateljih. Alternative pridobivajo uporabno vrednost v sedanjem obdobju, ko ohlapne monetarne politike s svežim denarjem potiskajo tečaje delnice in nihanja trgov vse višje. Vse več vlagateljev tako želi mimo kapitalskih trgov neposredno vlagati v nova obetavna podjetja ali pa v obnovljive vire energije. Tako alternativne naložbe poleg novega naložbenega pristopa ponuja tudi nova miselnost za gospodarski in tehnološki razvoj 21. stoletja.


O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si