Podjetniške finance

Podjetniške finance

10 vprašanj, ki si jih pred uporabo faktoringa najpogosteje zastavljajo podjetniki

O faktoringu ali predčasnem odkupu terjatev in njegovih glavnih značilnostih smo podrobneje že pisali v zapisu ABC Faktoringa. Tokrat se lotevamo odgovorov na vprašanja, ki si jih pred uporabo tega finančnega orodja najpogosteje zastavljajo podjetniki.

1. Kdaj se podjetja ponavadi odločajo za faktoring? Ko poslujejo dobro, ko že imajo likvidnostne težave, ko imajo težave s točno določenim kupcem …?

Faktoring je primeren za podjetja vseh dejavnosti in vseh velikosti, izjema so le mikro podjetja. Njegov namen je izboljšanje bilanc, uravnavanje tekoče likvidnosti (roki plačil, ki jih podjetja dosegajo do dobaviteljev in do kupcev) in nikakor ni izhod v skrajni sili. Če so težave s kupcem že nastopile, banka terjatve do takšnega kupca ne bo odkupila – to je že bolj del izterjave, kamor pa faktoring ne sodi.

2. V katerih primerih lahko faktoring pomaga in v katerih ne?

Faktoring pomaga, ko podjetje posluje normalno. Če se faktoring uporabi v skrajni sili, ko je likvidnost močno vprašljiva, dolgoročno ni primerna rešitev. Dodatna likvidnost bo namreč slej ko prej zvodenela. Faktoring je primeren za redno plačevanje dobaviteljev, plač, davka ter za nemoteno oskrbo obratnih sredstev in kot pospeševalec prodaje. Podjetje si lahko s pomočjo faktoringa izpogaja tudi boljše pogoje pri kupcih in dobaviteljih.

3. V katerem primeru banka ne bo šla v posel faktoringa? Kaj so tipični “red flags”, ki jo odvrnejo od konkretnega posla?

Banko odvrnejo predvsem slaba boniteta dolžnika in zamude pri plačilih iz preteklosti. Faktoring ni primeren, če ima podjetje oziroma odstopnik razdrobljene kupce.

4. Od česa je odvisna višina deleža terjatve, ki jo banka v okviru faktoringa takoj izplača podjetju in se običajno giblje med 80 % in 95 %?

V primeru odstopnika z regresno pravico zgolj pri faktoringu, torej ko odstopnik v celoti nosi tveganje neplačila dolžnika, je višina deleža terjatve odvisna predvsem od bonitete dolžnika. Delež terjatve je lahko odvisen tudi od ročnosti odkupljene terjatve, če je ta neobičajna, in prejetega zavarovanja.

5. So kakšne razlike v deležih, če gre za klasičen odkup ali za faktoring brez regresa?

Razlik v deležih običajno ni. Pomembni sta boniteta dolžnika in ročnost odkupljenih terjatev.

6. Od česa je odvisna višina provizije, ki jo banka zaračuna podjetju in se običajno giblje med 1 % in 2 %?

Višina provizije je odvisna od višine letnega prometa, ki ga to podjetje opravi prek banke, od ročnosti odkupljene terjatve, od bonitetne ocene dolžnika pa tudi odstopnika, če gre za regresno pravico.

7. So kakšne razlike v proviziji, če gre za klasičen odkup ali za faktoring brez regresa?

Brezregresni faktoring je načeloma dražji, saj banka poleg upravljanja terjatev in financiranja odkupljenih terjatev prevzame tudi tveganje neplačila – zavaruje terjatve do kupca. Banka lahko zavaruje terjatve do posameznega kupca in ne zahteva celotnega portfelja, kot je to običajno pri zavarovalnicah. Pri regresnem faktoringu banka nudi zgolj financiranje in lahko sredstva od odstopnika zahteva nazaj, če kupec terjatev ne bi plačal.

8. Kako aktivna je banka pri izterjavi prevzetih terjatev? Katere korake naredi, ko kupec ne plača v roku, in kdaj mora podjetje vrniti denar (klasičen odkup)?

To je odvisno od primera do primera. Banka vedno skuša svoje plačilo najprej pridobiti s strani dolžnika/kupca. Regresni zahtevek bo uporabila šele na koncu, saj ima to negativen učinek na likvidnost odstopnika. Če kupec ob izterjavi navede, da na terjatvah obstajajo reklamacije, bo banka mehanizem verjetno uporabila relativno hitro. Če so namreč razlog za neplačilo reklamacije blaga oziroma storitev in torej ne težave z likvidnostjo dolžnika, je banka relativno hitro seznanjena s tem, da bodo težave s plačili toliko večje in se bo zato tudi prej odločila za morebitno uporabo zahtevka za vračilo sredstev.

9. Kaj so glavne prednosti faktoringa?

Pri faktoringu ni toliko pomembna boniteta podjetja oziroma odstopnika terjatev kot pri klasičnem financiranju. To še posebej velja za faktoring brez regresa, pri katerem banka prevzame tveganje neplačila. Faktoring vpliva na znižanje bilančne vsote podjetja ter na znižanje zadolženosti in posledično povečanje deleža kapitala. Ker imajo kupci praviloma boljšo boniteto kot odstopnik, je faktoring primeren zaradi lažje odobritve in tudi zaradi nižjih bančnih rezervacij, ki jih je treba izvajati.

S faktoringom se lahko kupcu ponudi daljši plačilni rok. To je ugodno za kupca in podjetje oziroma odstopnika, ki postane bolj konkurenčen, hkrati pa faktoring ne vpliva na njegovo boniteto. V primeru faktoringa odstopniku ni treba izdajati akreditivov dobaviteljem, ki bi bremenili njegovo boniteto.

10. Kaj pa slabosti?

Faktoring ni primeren za mikro podjetja ali pa za podjetja, ki imajo razdrobljene kupce. Lahko bi tudi rekli, da ni primeren za IT-panogo in panogo prodaje hitro pokvarljivega blaga, predvsem zato, ker je v teh primerih verjetnost za reklamacije na prodano blago ali opravljeno storitev veliko večja.

V Sloveniji je trg faktoringa manj razvit
Trg faktoringa v Sloveniji je razmeroma majhen in je ocenjen pod 2 % v primerjavi z BDP. V Evropi je povprečje precej višje, in sicer nekje med 6 % in 7 %, pri čemer se uporaba tovrstnih storitev v določenih evropskih državah giblje tudi nad 10 % BDP. Na tem področju je torej v Sloveniji še veliko prostora. Storitve faktoringa uporabljajo podjetja vseh velikosti in iz različnih panog. Uporabljajo ga za izboljšanje bilanc, za redno plačevanje svojih obveznosti, za pospeševanje prodaje in podobno. Faktoring ponujajo tako banke, kot zasebne faktoring hiše.