Konec maja začne veljati nova evropska uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki spreminja filozofijo varovanja osebnih podatkov.
Odtlej bo moral biti vsak posameznik seznanjen, da je na seznamu prejemnikov newsletterja in s tem izrecno soglašati. Natančno bo moral biti tudi seznanjen, za kaj bodo uporabljali njegov e-naslov oziroma telefonsko številko.
Odgovori na nekaj ključnih vprašanj, zmot in mitov, ki jih morajo vsi, ki obdelujejo osebne podatke, poznati in upoštevati pred 25. majem. Kaj pa blockchain? Ali lahko tako ultimativen in trenutno tako opevan sistem zaupanja pomaga pri ureditvi skladnosti z GDPR?
Temelj odnosa s stranko je, da si lahko zapomnite vse pogovore in jih zložite v eno samo korespondenco. Ne glede na to, kateri komunikacijski kanal je bil v katerem koli trenutku uporabljen. Stranke bodo vedno izbrale komunikacijsko sredstvo, ki je njim najbližje, in ne silite jih v komunikacijo po kanalu, ki je vam najljubši in najbolj razumljiv.
Splet in družabna omrežja predstavljajo najdostopnejši in hkrati tudi najbogatejši vir informacij ljudem v nakupnem procesu. Prav tu kot kupci pridobimo informacije, ki najbolj ključno vplivajo na nakupno odločitev. Dejstvo je, da se sodobni kupec informira in izobražuje mimo prodajalcev. Ti so postali bolj kot ne zaključevalci prodaje, ne več vir znanja v očeh kupca.
Vsak odločevalec bo v resnici želel, da vaši marketinški podatki odgovorijo na vprašanja, ki so povezana z njihovimi glavnimi interesi. In ti so največkrat povezani s poslovnimi izidi. Več strahov ko boste pomirili, bolj uspešni boste.
Stranke od podjetij vse bolj pričakujejo, da imajo vzpostavljen sistem pogovornih oken, pridobljeno zaupanje pa se kaže v izboljšanju prodaje. Razlogov, da se podjetja vse bolj ozirajo za drugimi načini komunikacije s strankami, je vse več.
Če je primarni cilj povečanje prodaje, uvedbo CRM pa naj bi vam zagotovili računalniški inženirji, potem ste na dobri poti, da zavozite. Tako kot polovica vseh, ki so se tega lotili. Toda kakšni so razlogi za neuspeh teh projektov in kako se jih lotiti, da bodo usklajeni s poslovnimi cilji in bodo dejansko vplivali na povečanje prodaje?
Saj vam je najbrž poznano, kajne? Podjetje več mesecev (ali let) razvija produkt, dokler ne najde najbolj izvirne, tehnološko dovršene ali napredne rešitve, potem pa se lotijo trženja izdelka in naletijo na težave. Zakaj? Ker so pozabili na zlato pravilo potrošništva ali nakupovanja: ljudje ne kupujemo izdelkov, temveč vrednost, ki jo razumemo.
Če smo v preteklih letih uspeli dojeti, da je prodaja proces sistematičnega upravljanja prodajnih priložnosti, je zdaj čas, da dojamemo, da je tudi marketing proces. Proces sistematičnega ustvarjanja zanimanja in negovanja potencialne stranke. In le oba povezana procesa zagotavljata poslovno rast podjetjem, ki so v kompleksni B2B-prodaji.
Tudi če sploh ne razmišljam o nikakršnem nakupu. V resnici je to problem marketingarjev (ne prodajalcev!) in posledično ključni razlog, da marketing in prodaja v večini podjetij še vedno ostajata nepovezani poslovni funkciji (procesno gledano).