Podjetniške finance

Podjetniške finance

Gospodarska rast mnoge opogumila k nakupu vozila na lizing

Boljše gospodarske razmere, nižja brezposelnost in rast mesečnih plač se poznajo tudi na poslovanju slovenskih lizinških družb, saj njihov posel v letošnjem letu cveti.

Novi posli s premičninami (osebna vozila, komercialna in tovorna vozila, oprema in stroji …) so se v obdobju od januarja do junija povečali za deset odstotkov, torej na 564 milijonov evrov. Sklenjenih je bilo 45.767 novih lizinških pogodb, v povprečju torej 250 na dan.

O menjavi avtomobila razmišlja vsak deseti Slovenec

Največ posla jim že tradicionalno prinaša lizing osebnih vozil, ki je v porastu.

Za menjavo avtomobila se namreč odloča vedno več ljudi, o tem pa po zadnjih podatkih razmišlja že več kot deset odstotkov Slovencev. K temu jih spodbuja tako večji razpoložljivi dohodek kot tudi ugodnejši pogoji in lažji dostop do financiranja.

O pozitivnem dogajanju na trgu pričajo tudi podatki o prvi registraciji novih osebnih vozil, ki jih zbira sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Sloveniji (TZS).

Do avgusta letos je bilo registriranih že 53.559 osebnih vozil, kar je 4,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Najbolj popularne so znamke vozil Volkswagen (9.057), Renault (7.728), Škoda (4779), Opel (3256), Fiat (2794), Peugeot (2639), Hyundai (2457) in Citroen (2224).

Za devet odstotkov več lizingov osebnih vozil

Večina za nakup vozila nima dovolj lastnega denarja, zato se odloči za lizing. To pomeni, da vozilo kupi lizinška hiša in jim ga nato odda v najem. V primeru finančnega lizinga postanejo lastnik vozila, ko odplačajo zadnji obrok. V primeru operativnega lizinga pa vozilo ob izteku financiranja enostavno vrnejo in odidejo brez obveznosti.

Kupci se sicer najpogosteje odločajo za finančni lizing in redkeje za operativnega.

V prvih šestih mesecih letos je bilo sklenjenih za 363 milijonov evrov novih lizinških poslov z osebnimi vozili, kar je dobrih devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vsega skupaj je bilo sklenjenih 26.436 lizinških pogodb.

Dejstvo je, da so letošnje številke ene najvišjih v zadnjih desetih letih. Kljub temu je realna ocena dogajanja nekoliko zamegljena, saj se mnogi uvozniki in distributerji osebnih vozil odločajo za izvoz za krajši čas registriranih in kasneje odjavljenih vozil.

Manj lažjih, več težjih tovornjakov

Okrevanje slovenskega gospodarstva, ki ga poganjajo naročila iz tujine in vedno večji obseg izvoza, prinaša tudi investicije podjetij v širitev proizvodnje in logistiko.

Vse več je povpraševanja po lizingu komercialnih in tovornih vozil. Od srede minulega leta pa se nekoliko povečuje tudi zanimanje za najem proizvodne opreme in strojev.

V obdobju od januarja do junija je bilo sklenjenih nekaj več kot 1400 lizinških pogodb za lahka komercialna in tovorna vozila (manj kot 3,5 tone) v vrednosti 23,73 milijona evrov. To je skoraj petino manj kot v lanskem letu.

Več podjetij se je raje odločalo za težja komercialna in tovorna vozila (več kot 3,5 tone). Če je bilo lani sklenjenih 2439 pogodb v vrednosti 99 milijonov evrov, se je njihovo število letos povzpelo za 17 odstotkov, torej na 2855. Vsega skupaj so bile vredne 120 milijonov evrov.

Lizing nepremičnin povsem zamrl

Lizinške hiše se danes redko odločajo za financiranje nepremičninskih projektov, v prvi vrsti zaradi finančne krize. Med razlogi pa so tudi:

  • visoko nihanje vrednosti nepremičnin,
  • pomanjkanje projektnega financiranja gradnje poslovnih in stanovanjskih objektov,
  • potencialne prevare,
  • tudi dejstvo, da se ljudje raje odločajo za najem posojila.

V letošnjem letu je bilo sklenjenih zgolj 57 poslov v skupni vrednosti manj kot pet milijonov evrov. Za primerjavo: v enakem obdobju lani je bilo sklenjenih 118 poslov v vrednosti 41,7 milijona evrov.

Zaradi upada lizinga nepremičnin so v zadnjih letih prenehale poslovati tiste lizinške družbe, ki so bile ustanovljene izključno za podporo nepremičninskih poslov. Tiste, ki nastopajo na trgu kot univerzalni ponudnik, pa se ukvarjajo predvsem z lizingom premičnin.

Kdo je glavni igralec na trgu

Na slovenskem trgu sicer po zadnjih podatkih deluje 17 podjetij, ki ponujajo lizing. Od tega so glavni akterji:

  • GB Leasing (v lasti Gorenjske banke),
  • Summit Leasing (v lasti NKBM od septembra 2017),
  • SKB Leasing (v lasti SKB banke),
  • Porsche Leasing (v lasti Porsche Bank AG, Avstrija),
  • UniCredit Leasing (v lasti Unicredit banke).

Kot vidnejše lizinške hiše velja izpostaviti še Aleasing, Sparkasse Leasing S, DBS Leasing in BKS-leasing.

Nekatere druge se umikajo s trga, na primer VBS Leasing in NLB Leasing, ki je v postopku likvidacije. V Banki Slovenije, kjer zbirajo podatke o poslovanju lizinških hiš, pričakujejo, da se bo njihovo število v prihodnje dodatno zmanjševalo.

GB Leasing eden od treh največjih v Sloveniji

Za enega od pomembnih pozitivnih premikov na trgu je poskrbel GB Leasing.

Svojo poslovno pot je začel januarja 2016, v dobrih dveh letih je postal vodilna lizinška hiša na področju financiranja nakupa rabljenih vozil v Sloveniji. GB Leasing in Gorenjska banka sta od leta 2016 tudi ekskluzivna partnerja za financiranje vozil znamke BMW v Sloveniji.

GB Leasing je danes ena od treh največjih lizinških hiš v Sloveniji, k čemur je pripomogel tudi odkup poslovnih znanj in prevzem izkušene ekipe VBS Leasing, ki se je takrat pričela umikati s slovenskega trga.

Glavnino posla predstavljajo osebna vozila, lahka komercialna vozila, težka tovorna vozila, prikolice, plovila in druga oprema, poleg tega pa so pomemben finančni partner tudi na področju trga traktorjev in kmetijske opreme. Najem finančnega lizinga za kmetijski stroj s prilagojenim odplačilnim načrtom, po katerem kmetovalec plačuje v letnih in ne mesečnih obrokih, kot je to običaj pri klasičnih oblikah kreditiranja, je danes dobro uveljavljen produkt.

Z direktorjem GB Leasinga Alešem Zrinskim se bomo novembra pogovarjali na Banki za podjetnike.

Image

POSLOVNA ENOTA GB LEASING ODSLEJ TUDI V KRANJU


Obiščite nas!
 
Image

POSLOVNA ENOTA GB LEASING ODSLEJ TUDI V KRANJU


Obiščite nas!

O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si