Menedžerji sklepajo posle med tekom ali po njem

Banka Za PodjetnikePogovori

Drugo julijsko soboto bo Bled znova slovenska tekaška prestolnica. Okrog Blejskega jezera bodo ob 22. uri s promenade na 10-kilometrski tek krenili 3003 tekači in tekačice. Za izkušenimi organizatorji, ekipo društva Vitezi dobrega teka, je že deset uspešno izpeljanih Nočnih 10k. Na atraktivni trasi okrog Blejskega jezera so v preteklem desetletju redno gostili vrhunske športnike, tudi olimpijce, zagrizene rekreativce in predvsem množico tistih, ki jim minute in sekunde niso pomembnejše od celotne izkušnje. Zdrava mešanica vrhunskega športa, rekreacije in zabave na idilični lokaciji je očitno recept za uspeh. Blejska Nočna 10ka bo, bojazni ni, razprodana tudi letos. V tem trenutku je prijavljenih 2900 tekačev med njimi je tudi šest podjetniških trojk, ki bodo zastopale barve naše skupnosti Banka za podjetnike.

“Tekači in tudi številni navijači, ki se zberejo ob trasi, tudi letos ne bodo razočarani. Obljubljam vam vrhunsko tekaško izkušnjo in pa seveda prav tako vrhunsko zabavo,” napoveduje eden od organizatorjev dogodka Marko Roblek. Z njim smo se pogovarjali o samem dogodku in pa številnih ostalih dejavnostih, s katerimi se ukvarja. Skupni imenovalec vsega njegovega delovanja je tek.

Priljubljena Nočna 10ka vstopa v drugo desetletje. Začeli ste v času, ko rekreativni tek še ni bil tako popularen, kot  je danes, in posledično tudi tako močne konkurence med organizatorji dogodkov še ni bilo. Pa vendarle ste že takrat razmišljali izven ustaljenih okvirov in za udeležence organizirali prvi nočni tek v Sloveniji?

Res je, naša Nočna 10ka je bila prvi nočni tek v Sloveniji. Začeli smo leta 2007, torej v času, ko se je slovenska rekreativnotekaška scena šele začela dobro razvijati. Kljub temu so bili elitni pomladni in jesenski termini s tekaškimi dogodki že zasedeni. Bi tek organizirali poleti? Kako? V poletni vročini vendar nihče ne teče! Kaj pa če bi tekli ponoči? Odločili smo se, da organiziramo vrhunski nočni tek in nato še vrhunsko zabavo. Da ljudem damo več kot le še eno klasično desetkilometrsko dirko in krožnik testenin. Že od samega začetka smo vključevali lokalno skupnost, ponudnike turističnih storitev in druge deležnike. S kremno rezino ter desertnimi vilicami kot kolajno za t. i. race finisherje smo na simbolični ravni pokazali lokalno pripadnost in se hkrati diferencirali od klasičnih rekreativnotekaških dogodkov. Na oder smo postavili tedaj še nepoznano lokalno glasbeno skupino. Tekačem smo poleg tradicionalnih majic z logotipi sponzorjev podarjali naglavne lučke z logotipom dogodka. Tekači, lokalna skupnost, gostinci, ponudniki ostalih turističnih storitev in mediji so našo drugačnost v teh letih sprejeli. Mali kamenčki so naredili popoln mozaik.

Koliko tekačev je teklo na prvem teku leta 2007?

Nekaj več kot 500. Predvidevali smo, da se bo prijavilo do 300 tekačev in temu primerno smo sam dogodek tudi zastavili. Zato smo pri številki petsto rekli stop. Lani, na jubilejni deseti izvedbi, jih je teklo tri tisoč, že v maju smo bili polni. To je optimalna številka za to lokacijo. Z veseljem bi gostili še več tekačev. Brez posebnih oglaševalskih naporov bi zlahka privabili 5000 udeležencev, vendar smo žal omejeni. Prireditveni prostor in trasa ne zdržita tolikšne množice. Za nas je še kako pomembno tudi to, da imajo vsi tekači dobre pogoje na progi. Od prvega do zadnjega. Pa seveda da se dobro počutijo tudi pozneje, ko se jim na zabavi pridružijo še navijači in drugi, zdaj že dolgo ne več slučajno mimoidoči (smeh).

Med udeleženci vaših tekov so bili vedno tudi znani Slovenci, pa profesionalni tekači.

Drži. Že dve leti na Nočni 10ki sodeluje Jure Košir, ki je prek enega izmed sponzorjev, Coca-Cole, ambasador dogodka. Tri leta zapored je pri nas tekel predsednik države Borut Pahor. Na štartni listi vedno lahko najdemo medijsko prepoznavne osebnosti iz sveta športa, zabave in gospodarstva. Pa niso posebej vabljeni. V čast nam je, da so z nami. Omeniti velja, da sta se leta 2012 pred odhodom na olimpijske igre teka udeležila maratonca Primož Kobe in Žana Jereb. Kobe, tudi lanskoletni absolutni zmagovalec in zmagovalec letečega cilja Gorenjske banke, ki je naš partner že drugo leto zapored, se je na Bledu ustavil tri tedne pred olimpijskimi igrami in gladko zmagal z odličnim rezultatom 30 minut in 21 sekund. To je še danes rekord proge in bo zagotovo še nekaj časa tudi ostal.

Na Bledu med tekači vedno opazimo tudi zanimive posebneže, bosonoge tekače. Tak posebnež ste tudi vi, pravijo vam kar oče bosonogega teka v Sloveniji?

Bosonogi tek sem odkril pred točno desetimi leti. Kot mnogi tekači s kilometrino sem imel cel kup težav, od vratu navzdol. Vrat, križ, kolki, hrbtenica in najbolj kolena. Če pri teku zanemariš tehniko, je t. i. tekaško koleno nekaj običajnega. Bil sem navdušen maratonec, ampak po vsakem maratonu sem imel neznosne bolečine. In če sem imel že pri tridesetih letih te težave, kaj bi bilo šele čez dvajset let. Kako sem začel? Zaradi neke nepomembne stave sem bos tekal po mestu. Zadeva mi je nemudoma postala všeč, tako da sem se pozneje zadeve lotil resno. Opazil sem, da so me nehala boleti kolena, celo po daljšem teku. Prebirati sem začel študije o zdravilnem učinku bosonogega teka in pomenu tehnike. Postal sem zagovornik bosonogega teka, organiziral sem številne delavnice in srečanja. Večina tekačev, ki teče v tekaških copatih z močnim blaženjem, pristaja na peto in podaljšuje korak. S tem pristajajo pred težiščem svojega telesa in samodejno delajo zaviralni moment. Hkrati imajo koleno pred težiščem in zaradi tega koleno prejme največ sile. Zadeva je logična in zelo enostavna. Sezujte otroka in ga poglejte, kako teče. Pristajal bo na celotno stopalo. Zakaj? Ker je stopalo najboljši amortizer. Mnogi tekači menijo, da dobro blaženi tekaški copati poberejo vso silo. Jo res? Seveda ne. Največ 20 odstotkov, ostalo gre v koleno in kolke. Prav zato je za tiste, ki redno tečejo, še kako pomembna tehnika teka.

Takšni in drugačni tekaški copati, tekaške šole, individualne in skupinske vadbe. Vse to je danes dober posel.

Rekreativni tek je na svetovni ravni na popularnosti začel pridobivati pred približno štiridesetimi leti. V 80. letih se je v ZDA in zahodnoevropskih državah zgodil pravi tekaški boom. Temu je sledila tudi industrija. Poleg velikih proizvajalcev športne opreme, kot so Adidas, Nike, Asisc in drugi, so kot gobe po dežju rasla nova manjša podjetja za izdelavo tekaških copat in opreme. V devetdesetih letih in v začetku tega stoletja so na trgu prevladovali copati z močnim blaženjem. Kakšnih pretiranih sprememb v tem obdobju ni bilo. Proizvajalci so delali na zračnosti, materialih in kakovostnem blaženju. Ne pa na obliki in funkcionalnosti. Pozneje, po izidu knjige Rojeni za tek (2009), se je začelo govoriti o minimalizmu, industrija je temu sledila in na trg lansirala tudi minimalistične športne copate. Trend rasti prodaje tovrstnih copat je bil zaznan tja do leta 2013, nato se je zadeva znova obrnila. Zakaj? Ljudem nihče ni povedal, da bodo morali spremeniti tehniko teka. To pa je postopek, ki traja celo sezono. In ni enostavno, tako kot ni enostavno trenirati za maraton. Zato ni odveč, če še enkrat poudarim pomembnost tehnično pravilnega teka ne glede na tekaške copate. S pravilno tehniko teka se na dolgi rok izognemo poškodbam.

V kakšnih copatih bomo tekli čez nekaj let?

Vsa velika podjetja vedo, da največ kupcev lahko dobijo s tem, da jim ponudijo vse v enem copatu. Trpežnost, zračnost, lahkotnost in udobje. Eden večjih proizvajalcev je razvil tekaški copat, ki pomaga pri varčevanju z energijo. Produkt ima nove lastnosti, širši je na peti, ima različno blaženje spredaj in zadaj. Tehnologija gre v večjo kompleksnost. Podobno kot mobilni telefoni. Čim manj materiala, enostavnost za uporabo in hkrati tehnična dovršenost. Včasih smo imeli en par copatov za vse terene. Danes imaš enega za makadam, drugega za hribe, tretjega za asfalt. Zdaj se na trg počasi že vračajo univerzalni copati za širšo rabo.

Kam po dobre tekaške copate?

Pred desetimi leti se jih pri nas ni dalo dobiti. Danes pa lahko kupite vrhunske copate, najboljše na svetu. Njihov cenovni razpon je od 100 do 200 evrov, na razprodajah so cene seveda bolj prijazne. Tu so seveda še cenejše spletne trgovine, ki ˝ubijajo˝klasične trgovce.

Tudi vi ste imeli športno trgovino. Ste  imeli enako težavo?

Ko sem začel z bosonogim tekom, so me ljudje spraševali, kje naj kupijo primerne copate za prehodno obdobje, minimalistične copate. Kmalu sem jih v tujini kupoval tudi za druge, zato sva s kolegom Igorjem Zonikom (tudi soorganizator nočne 10ke, op. p.)  v Kranju odprla trgovino.

Na trg sva vstopila v trenutku, ko se je začel minimalizem. Ulovila sva trend in prodajala copate, ki jih ni imel nihče v Sloveniji. Dolgo časa nama je uspevalo, vendar je po eni strani prišlo do upada trenda, po drugi pa so se vse bolj uveljavljale spletne trgovine. Ugotovila sva, da klasična trgovina nima prihodnosti, in sva se jo po šestih letih odločila zapreti, preden bi trg zaprl naju.

Ukvarjate se tudi s športnim turizmom. Običajno peljete tekače na dogodke po Evropi. Kateri so letošnji maratonski izleti? Kam boste peljali maratonce? Koliko stane nekajdnevni aranžma?

Zdaj bo že skoraj deset let, odkar se naše društvo ukvarja s tem. Začeli smo v lastni režiji. Prijatelji smo se dogovorili in odšli v tujino na maraton. Sprva nas je bilo pet ali deset. Pozneje so še drugi tekači hoteli z nami in kar naenkrat je zadeva postala posel.

Letos imamo štiri dogodke, dva sta že za nami. Oba sta bila razprodana. Po 60 ljudi smo peljali v Rim in Prago. Sledita Berlin in Porto, ki sta prav tako že razprodana. Glavnina udeležencev je srednje generacije z dobro kupno močjo, ki z veseljem da nekaj sto evro za to, da podaljšani vikend ali štiri dni preživi turistično-športno in združi prijetno s koristnim. Vsi so tekači in z nami odkrivajo prestolnice. V grobem stane pot v Berlin okoli 350 evrov, Porto z letalsko vozovnico vred 500 evrov, Praga pa še manj kot 300 evrov.

Naša posebnost je v tem, da smo prilagojeni tekačem. Vemo, da tekač ne bi zdržal tempa klasičnih turističnih agencij. Preveč je obremenjujoč. Zato imamo prilagojen program za maratonca, ravno prav je ogledov, kulinarike, počitka in priprav na maraton.

Pa tek in posel? Po stereotipni predstavi poslovneži sklepajo posle ob igranju golfa. Kaj pa ob teku?

Tekači sklepajo posle med tekom ali po teku (smeh).

Koliko slovenskih menedžerjev teče?

Vedno več. Poznam veliko direktorjev in menedžerjev, ki se s tekom ukvarjajo zelo intenzivno. Pravijo, da je tek zanje časovno najbolj optimalna vadba. Med tekom ali po njem dobivajo najboljše ideje, so pod adrenalinom, možgane med tekom preplavljata kri in kisik.

So med tekači tudi kakšni zelo znani menedžerji?

Seveda so. Na primer Uroš Čufer, nekdanji finančni minister, ki zaide tudi na našo Nočno 10ko. Je zelo hiter tekač in tudi kolesar. Tekač je tudi gost vašega aprilskega BZP pogovora, Marko Pust.

Je uspeh v poslu povezan z vztrajnostjo v športu?

Vsekakor. Če želiš delovati na najvišjem nivoju, tega ne moreš početi brez vsaj zadovoljive telesne pripravljenosti. In za to potrebuješ gibanje, najmanj vsak drugi dan. Če je golf sproščujoča vadba, je tek precej bolj intenzivna. Ena ura teka 3-krat ali 4-krat na teden zadostuje, da se lahko udeležiš maratona, hkrati pa vzdržuješ težo. Če grem zjutraj pred službo teč, sem tisti dan bolj odziven, kreativen in učinkovit, potrebujem precej manj kave.

Koliko je v Sloveniji tekačev?

Med 50 in 100 tisoč. To je ocena glede na število ljudi, ki obiskujejo tekaške prireditve, in vse tiste, ki tečejo rekreativno. To je pet odstotkov prebivalstva. Morda se jih več ukvarja le še s pohodništvom in kolesarjenjem. Za zdaj ne kaže, da bi se število tekačev zmanjševalo.

Podrobnosti o Nočni 10ki preberite tukaj, kjer je tekačem na voljo še nekaj startnin. Se vidimo na Bledu?