Horizon 2020 = Zapleteno?

Kristina Kočet HudrapSredstva in subvencije

Pravijo, da je v znanju moč. V današnjem svetovnem gospodarstvu pa je znanje bolj valuta. Znati jo je treba izkoristiti v svoj prid. Zato bi Evropsko unijo radi spremenili v unijo inovacij.

Slovenska podjetja imajo možnost (poleg slovenskih razpisov), da se tako kot vsa druga podjetja v Evropski uniji in pridruženih članicah prijavijo na razpise, ki jih razpisuje Evropska unija. Načrt EU je dobre zamisli oziroma inovacije hitreje spraviti na trg, spodbuditi gospodarstvo, ustvariti delovna mesta in izboljšati življenje ljudi. Tukaj nastopi program Horizon 2020, ki zagotavlja denar, motivacijo in moč, da evropska podjetja ohranimo v vrhu po znanju in dobre zamisli spremenimo v inovacije.

Kaj naj omogoča ta sedemletni program?

EU je vanj vložila skoraj 80 milijard evrov, njegova sredstva pa so namenjena sofinanciranju raziskovalno-razvojnih projektov. Razpisi se osredotočajo na izzive, ki se jih moramo nujno lotiti, med katerimi so na primer čista energija in krožno gospodarstvo, skrb za ostarele, IKT, zdravstveno varstvo, varna hrana in oceani. V Sloveniji je zanimanje za te razpise vedno večje, saj omogočajo sofinanciranje v višini med 70 % do kar 100 % upravičenih stroškov. Še vedno pa se pojavlja vprašanje, kakšni projekti so sploh primerni za razpise programa Horizon 2020.

V prvi vrsti do teh sredstev niso upravičeni projekti, katerih namen je nakup nove tehnološke opreme, kot to številni še vedno napačno razumejo. Sofinancirani so stroški raziskav in razvoja za inovativne projekte z visokim potencialom. Upravičen je le strošek opreme v višini amortizacije opreme za čas trajanja projekta. Rezultat projekta mora presegati obstoječe stanje tehnologije na trgu in prinašati dodano vrednost na širšem evropskem nivoju. Sama ideja mora biti inovativna, kar dokažemo z dobrim poznavanjem obstoječega stanja na trgu, in ne razvijamo rešitve, ki tako rekoč na trgu že obstaja.

Kako se ločiti od konkurence?

Ko pripravljate projektni predlog, jih ne zanima samo projekt – vedeti želijo, zakaj boste uspeli vi in ne vaš konkurent. Pomembne so informacije, kdo so konkurenti, kaj so glavne nevarnosti in priložnosti na trgu ter kako boste prodali svojo idejo.

Ne glede na vse zamisli je treba biti realen, da je za vsak uspešen projekt potrebna ekipa, ki bo ideje realizirala. Komisija mora iz vloge razbrati, da ima vaša ekipa vso ustrezno znanje, ki privede do komercializacije produkta. V kolikor ste šibki na katerem izmed področij projekta, je prav tako smiselno, da se oblikuje partnerstvo, kjer vsak udeleženec s svojim doprinosom vpliva na končni rezultat. Ne smemo pozabiti tudi na konkurenco podjetja ter izpostaviti svojih ključnih prednosti.

Ideja projekta mora izhajati iz obstoječega problema na trgu, kar pomeni, da mora rezultat projekta odgovarjati na določena aktualna vprašanja in problematike, s katerimi se družbena in ekonomska sfera soočata. Iz tega izhaja tudi dobro načrtovan plan komercializacije, saj bo vaše podjetje na podlagi uspešno izvedenega projekta raslo in se uspešno uveljavilo na trgu. Slabo definiranje poslovnega modela, ključnih trgov in kupcev ter pričakovanih učinkov na podjetje prav tako pomenijo slabo zastavljen projekt, ki pa v gruči številnih konkurenčnih prijav ne bo prinesel pozitivnih rezultatov na razpisu.

Evropski projekti, ki so uspešne zgodbe

Glede na že zapisane informacije je najbolje, da si pogledamo nekaj primerov uspešnih projektov. V bazi CORDIS lahko spremljamo odobrene projekte in si s tem ustvarimo širšo sliko, kakšni projekti se financirajo.

  • V sodelovanju italijanskega in nizozemskega podjetja se razvija nov generator električne energije za avtodome. Gre za popolnoma tih sistem z omejenimi emisijami CO2, ki so 30 % nižje kot pri bencinskih generatorjih. Po koncu razvoja bo na trgu na voljo tih, zanesljiv, stroškovno učinkovit generator, ki je prilagojen za avtodome in prikolice.
  • V partnerstvu nemškega, slovenskega in italijanskega podjetja se razvijajo zvočno izolacijska eko notranja vrata, ki predstavljajo nov, cenovno konkurenčen, certificiran izolacijski panel.
  • Nizozemsko podjetje je bilo izbrano za sofinanciranje projekta, ki predstavlja preboj v vzgajanju krompirja z vzpostavitvijo visoke hitrosti vzreje krompirja. Razvojni projekt bo omogočil razvoj novih inovativnih sort v roku dveh let glede na tradicionalno 10-letno gojenje, koristnejše lastnosti (na primer izboljšanje odpornosti na bolezni), 80 % manjšo uporabo pesticidov in 30 % večji pridelek.
  • Slovenskemu start-upu je uspelo prepričati Bruselj že dvakrat. Podjetje se ukvarja z razvojem programske opreme za obdelavo bioloških podatkov. Z njihovim programskim orodjem lahko raziskovalci hitreje in učinkoviteje analizirajo velikanske količine tovrstnih podatkov.
  • Olive so super hrana in ustvarjajo na tisoče delovnih mest v Sredozemlju. Ker pa pridelava namiznih oljk in olivnega olja zahteva velike količine vode tudi v času, ko vlada veliko pomanjkanje, je EU financirala projekt sistema za vnovično uporabo vode, ki se uporablja za pranje oliv. Gre za demonstracijski projekt, ki je zaradi obetavnih rezultatov pripravljen za komercializacijo.