Sredstva, namenjena za raziskave in razvoj, se morajo povečati

Andreja Škofič KlanjščekRačunovodstvo in Finance

Deloitte Slovenija je letos že drugo leto zapored sodeloval v anketi o vlaganjih v raziskave in razvoj (Deloitte R&D Survey 2016), ki se sicer izvaja poenoteno na srednjeevropski ravni. V njej je tokrat sodelovalo 10 držav, na vprašanja pa je skupaj odgovarjalo več kot 400 anketirancev, večinoma iz davčnih oddelkov podjetij.

Anketa kaže, da je skoraj polovica slovenskih podjetij (44 %), ki so sodelovala v anketi in vlagajo v R&D, v letu 2015 za to namenila med 5 % in 10 % prihodkov. Le 11 % anketirancev, ki vlagajo v R&D, vanj vlaga več kot 10 %. To je manj od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi, saj kar 21 % srednjeevropskih podjetij, ki so sodelovala v anketi, za vlaganja v R&D namenja več kot 10 % prihodkov. To pomeni, da ima Slovenija glede na ostale države v regiji še prostor za povečanje vlaganj v R&D. Rezultati namreč kažejo, da imajo slovenske družbe v povprečju namen vlagati v razvoj približno toliko, kot so do sedaj.

Anketiranci v drugih državah imajo bolj ambiciozne cilje, saj je kar 57 % anketirancev v državah Srednje Evrope odgovorilo, da bodo vlaganja v raziskave in razvoj na dolgi rok (3 do 5 let) povečali. Slovenija bi morala povečevati vlaganja v R&D z istim tempom kot konkurenti v Srednji Evropi, saj majhnost našega trga in omejeni resursi ne omogočajo masovne proizvodnje, ampak le tehnično zahtevnejšo proizvodnjo manjših serij. Ključno je, da tehnologijo razvijemo in uporabljamo v Sloveniji – le na ta način dodana vrednost ostane tukaj.

Slovenija se oddaljuje od strateškega cilja, ki si ga je zastavila

Najnovejši makroekonomski podatki, ki jih je objavil Statistični urad RS, kažejo, da so največ finančnih sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti v letu 2014 prispevale gospodarske družbe (608,8 milijona EUR, kar predstavlja 68 % vseh raziskovalno-razvojnih sredstev), sledila so finančna sredstva iz državnih virov (193,9 milijona EUR ali 22 % vseh sredstev) ter finančna sredstva iz tujine (82,5 milijona EUR ali 9 % vseh sredstev).

V letu 2014 so se izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost zmanjšali za 44,7 milijona EUR oziroma 5 %. Sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost so znašala 890,2 milijona EUR, kar predstavlja 2,39 % bruto domačega proizvoda (BDP). To je manj kot predhodno leto, ko so sredstva za raziskave in razvoj znašala 2,59 % BDP. Glede na te podatke se Slovenija oddaljuje od strateškega cilja namenskih sredstev za raziskave in razvoj v višini vsaj 3 % BDP.

Zaostajamo pri prenosu znanja v prakso

Polovica (50 %) anketiranih v Sloveniji je potrdila, da pri izvajanju raziskovalnih projektov sodeluje s tretjimi osebami, kar je precej nižji odstotek od povprečja vseh držav, ki so sodelovale v anketi (71 %). Podjetja v največ primerih sodelujejo bodisi z univerzami bodisi z raziskovalnimi inštituti, kar se je izkazalo kot zelo učinkovito za vse sodelujoče.

Na vprašanje, zakaj sodelujejo s tretjimi osebami, je večina vprašanih (89 %) odgovorila, da zato, ker je to potrebno pri izvedbi raziskovalnih projektov. Rezultati kažejo, da bi se slovenske družbe morale bolj povezovati z univerzami in raziskovalnimi ustanovami. Slovenija na tem področju zaostaja za državami Srednje Evrope. Povezovanje družb z univerzami in raziskovalnimi inštituti je pomembno, ker omogoča neposreden prenos znanja v prakso in snovanje novih idej, ki se materializirajo v proizvodih in storitvah, ki prinašajo višjo dodano vrednost.

Kako je na področju zaščite intelektualne lastnine?

Slovenska podjetja sicer svojo intelektualno lastnino najpogosteje zaščitijo:

  • v obliki blagovne znamke (68 % v 2014 in 55 % v 2015),
  • s patenti/izumi (58 % v 2014 in 55 % v 2015),
  • s politiko o varovanju skrivnosti podjetja (58 % v 2014 in 46 % v 2015).

Letošnji odgovori so torej zelo podobni lanskim. Dobra petina slovenskih družb, ki so sodelovale v anketi (26 %), za zaščito svojega znanja uporablja registracijo modela.

Na srednjeevropski ravni si oblike zaščite intelektualne lastine sledijo po naslednjem vrstnem redu:

  • politika o varovanju skrivnosti podjetja (67 % v 2014 in 69 % v 2015),
  • blagovna znamka (38 % v 2014 in 31 % v 2015),
  • patenti/izumi (37 % v 2014 in 40 % v 2015),
  • avtorske pravice (28 % v 2014 in 26 % v 2015).

Kot izhaja iz odgovorov anketirancev, pri oblikah zaščite intelektualne lastnine v Sloveniji še vedno prednjači blagovna znamka. Razlog za izbiro blagovne znamke je najverjetneje v tem, da je blagovno znamko lažje registrirati v primerjavi z drugimi oblikami zaščit. Specifično znanje bi bilo vseeno treba bolje zaščititi, priporočljiva je na primer zaščita patentov pri Evropskem patentnem uradu.

deloitte

Kaj vpliva na višino vlaganj v raziskave in razvoj (R&D)?

Dejavniki, ki letos najbolj vplivajo na višino vlaganj v R&D, so dostopnost različnih vrst ugodnosti (dotacije, davčne olajšave in tako naprej), stabilnost regulativnega okolja ter, enako kot lani, razpoložljivost usposobljenih in izkušenih raziskovalcev ter stroški zanje. Slednje je povezano tudi s poznavanjem področja olajšav za R&D. Raziskava namreč kaže, da slovenska podjetja precej bolje poznajo in tudi koristijo sistem davčnih olajšav za R&D (44 %) kot pa sistem dotacij za R&D (33 %). Da bi dosegli zastavljene cilje glede višine vlaganj v raziskave in razvoj, je zato treba najprej vzpostaviti ustrezno okolje za to.

Gospodarstvu je treba ponuditi spodbude, da bodo družbe motivirane vlagati v raziskave in razvoj. Pri tem se je nujno zavedati, da ni dovolj le podelitev ugodnosti na papirju, podporo je treba izkazovati tudi v praksi. Presoja upravičenosti do spodbud mora biti transparentna in stabilna. Ob tem velja izpostaviti, da je slovensko davčno okolje zahtevno, še zlasti je visoka obdavčitev dela, ki postane pri višje izobraženemu inženirskemu kadru tako visoka, da Slovenija preprosto ni konkurenčna. Gospodarstvo potrebuje ukrepe vlade, ki bodo delo razbremenili, pri čemer pa se ti ne smejo osredotočiti na razbremenitev nizko izobraženih kadrov, temveč na zniževanje stroškov dela višje izobraženih, predvsem mladih.

Raziskave in razvoj – ključ do boljše (mednarodne) konkurenčnosti

Trenutno se Slovenija sooča s pojavom bega možganov, saj visoko izobraženih kadrov ne znamo zadržati, zaposliti in z njimi dosegati višje stopnje gospodarske rasti. Pri tem se moramo zavedati, da smo tem kadrom izobrazbo že plačali prek državnega proračuna. Vlaganja v raziskave in razvoj so zato ključnega pomena, saj ustvarjajo višjo dodano vrednost in povečujejo mednarodno konkurenčnost slovenskih podjetij.

Anketiranci so podali tudi oceno trenutnega sistema zagotavljanja podpore R&D tako na področju subvencij kot tudi davčnih olajšav. Dobra četrtina vprašanih (28 %) ocenjuje, da je najtežje prepoznati aktivnosti za namene pridobivanja subvencij ali davčnih olajšav, ki ustrezajo pogojem za R&D. Težavo predstavlja tudi obseg birokracije, ki je povezan z ugotavljanjem, vodenjem in uveljavljanjem stroškov. Uveljavljanje olajšav, prijava na javne razpise in podobno terja sodelovanje ljudi z različnimi kompetencami, torej povezovanje tehničnih in inženirskih ekip s finančnimi oziroma davčnimi oddelki. Presoja, ali se določena dejavnost šteje za raziskovalno-razvojno dejavnost, je tehnične narave in zelo odvisna od posameznega primera, praksa se na tem področju zelo počasi razvija. Vse to povečuje negotovost, saj je breme za pridobitev potrebne dokumentacije na družbi, ki takšno dejavnost izvaja.

Slovenijo torej čaka precej dela, če želi obdržati svojo konkurenčnost v primerjavi z državami Srednje Evrope. Anketiranci v drugih državah Srednje Evrope se namreč že močno zavedajo pomena vlaganj v raziskave in razvoj ter temu posvečajo veliko pozornosti. Raziskave in razvoj predstavljajo enega izmed ključnih področij, na katerih bo temeljila gospodarska rast v prihodnosti, zato bi se mu nujno morali posvetiti tudi v Sloveniji.

Vsa gradiva v zvezi z R&D Survey v slovenskem in angleškem jeziku so na voljo na spletni strani Deloitte Slovenija.


O avtorju

Andreja Škofič Klanjšček

partnerica, davčno in pravno svetovanje Deloitte, d. o. o. | E-mail: askofic@deloittece.com