Kako pa vi obračunavate amortizacijo?

Andreja Škofič KlanjščekRačunovodstvo in Finance

Osnovna sredstva z uporabo trošimo, zato pri tem govorimo o nastajanju stroška, ki ga imenujemo amortizacija. Ta strošek odraža obrabo oziroma potrošnjo osnovnega sredstva in zmanjšuje njegovo nabavno vrednost. Pri tem najdemo nekaj izjem. Sredstva, ki se ne amortizirajo, so na primer zemljišča in stavbe pod spomeniškim varstvom, ker njihove uporabe ne moremo časovno omejiti. Podjetja morajo s pravilnikom o računovodstvu določiti usmeritev, po kateri amortizacijski stopnji bodo obračunavala amortizacijo za določeno skupino osnovnih sredstev in katero metodo amortiziranja bodo uporabljala.

Amortizacija osnovnih sredstev

Za sredstva, ki se lahko amortizirajo, je treba najprej določiti metodo amortiziranja in letne amortizacijske stopnje, kar z drugimi besedami pomeni, da je treba oceniti, koliko let načrtujemo, da bo sredstvo služilo svojemu namenu. Strokovna literatura omenja tri metode amortiziranja:

  1. Enakomerno časovno amortiziranje: po tej metodi je načeloma znesek amortizacije enak skozi vsa obdobja.
  2. Metoda padajočega amortiziranja: po tej metodi znesek amortizacije z leti pada oziroma je vsako leto nižji.
  3. Metoda proizvedenih enot: po tej metodi se amortizacija določa na podlagi števila proizvodov, ki jih neko sredstvo proizvede v poslovnem letu, torej je amortizacija v letih, ko veliko proizvedemo, višja v primerjavi z leti, ko proizvedemo malo.

Izbrano metodo amortiziranja je treba dosledno uporabljati iz leta v leto. Če se ugotovi, da na začetku ugotovljena metoda ali amortizacijska stopnja ne ustrezata več dejanskemu stanju, je metodo ali stopnjo dopustno ustrezno prilagoditi. Obračunana amortizacija predstavlja za vsako obračunsko obdobje strošek, ki vpliva na poslovni izid podjetja.

Davčno priznana amortizacija

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb kot odhodek priznava amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin. Pri tem je dopustno uporabljati zgolj metodo enakomernega časovnega amortiziranja ter v nadaljevanju navedene najvišje (lahko tudi nižje) amortizacijske stopnje.

  1. Za gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami: 3 %.
  2. Za dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin: 6 %.
  3. Za opremo, vozila in mehanizacijo: 20 %.
  4. Za dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti: 33,3 %.
  5. Za računalniško, strojno in programsko opremo: 50 %.
  6. Za večletne nasade: 10 %.
  7. Za osnovno čredo: 20 %.
  8. Za druga vlaganja: 10 %.
Odloženi davki

Odloženi davek najlažje predstavimo kot znesek davka, ki ga bo podjetje plačalo ali mu bo povrnjen v prihodnjih davčnih obdobjih. Do takšne situacije lahko pride, če podjetje izbere drugačno (na primer višjo) amortizacijsko stopnjo od najvišje določene amortizacijske stopnje po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. V tem primeru bo za davčne namene dopustno upoštevati zgolj znesek amortizacije, ki je enak izračunanemu znesku amortizacije po zakonu. Razlika med zneskom amortizacije, izračunanim po interno določenih amortizacijskih stopnjah podjetja, in amortizacijo po zakonu, bo predstavljala osnovo za obračun odloženega davka.

Zakon določa, da če obračunana amortizacija preseže znesek, ki bi bil obračunan na podlagi zakona, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih, tako da se za davčne namene amortizacija obračunava do dokončnega amortiziranja oziroma do odtujitve oziroma odprave evidentiranja opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva in naložbene nepremičnine. Ta določba v praksi pomeni, da bo obračun odloženih davkov vplival na ugotovljeni čisti poslovni izid, torej na čisti dobiček ali izgubo podjetja. Odloženi davki so torej zgolj računovodsko vprašanje, ki pa ne vplivajo na izračunavanje ali določanje davčne osnove.

Želite izvedeti več? V zapisu Osnovno sredstvo – nepogrešljiva dobrina za ustvarjanje prihodkov si preberite o davčni obravnavi drobnega inventarja.

Če želite biti obveščeni o novih objavah, se prijavite na prejemanje e-novic.


O avtorju

Andreja Škofič Klanjšček

partnerica, davčno in pravno svetovanje Deloitte, d. o. o. | E-mail: askofic@deloittece.com