Kako obravnavati terjatve?

Andreja Škofič KlanjščekRačunovodstvo in Finance

Slovenski računovodski standardi (SRS) v standardu 5 obravnavajo terjatve. Terjatev zelo poenostavljeno pomeni, da od dolžnika nekaj terjamo oziroma zahtevamo. Običajno se v podjetju pojavljajo terjatve do kupcev, terjatve do družbenikov in zaposlenih ter terjatve do države. Podrobnejši opis terjatev, povzet po SRS, predstavljamo v nadaljevanju tega zapisa.

Kaj so terjatve?

Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice, na podlagi katerih lahko od določene osebe zahtevamo:

  • plačilo dolga,
  • dobavo materiala (v primeru danih predplačil) ali
  • izvedbo storitve (v primeru danih predplačil).

V vsakem primeru, razen v primeru danih predplačil, gre za vzporejanje pogodbene pravice ene stranke, da dobi denar, z ustrezno obveznostjo druge pogodbene stranke, da izpolni svojo obveznost, določeno v pogodbi.

Kot poslovne terjatve se ne štejejo finančne naložbe, temveč le tiste, povezane s finančnimi prihodki, ki izhajajo iz njih. Aktivne časovne razmejitve spadajo med poslovne terjatve le v širšem pomenu ter niso predmet tega standarda.

Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali zmanjšajo. Razlog za to so lahko naknadni popusti ali vračilo blaga, višina terjatve pa se lahko določi tudi glede na že prejeto plačilo ali drugačno poravnavo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

V nadaljevanju predstavljamo davčno obravnavo slabitve terjatev. Za slabitev terjatev običajno velja, da podjetje še ni opravilo vseh pravnih postopkov zoper dolžnika, zato davčni organ takšno slabitev priznava le v omejenem znesku.

Davčna obravnava slabitve terjatev

V prvem odstavku 21. člena ZDDPO-2 je določeno, da je prevrednotenje terjatve zaradi slabitve priznano le do določene višine. Zakonodajalec je določil dve zgornji meji slabitve terjatev oziroma dva praga, pri čemer prizna slabitev terjatve od praga, ki je nižji. Davčni organ tako prizna le oslabljene poslovne terjatve do 1 % obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja zavezanca oziroma če je znesek aritmetične sredine dejansko odpisanih terjatev, ki so bile tudi davčno priznane iz prejšnjih treh let, manjši od odstotka obdavčljivih prihodkov, se za znesek davčno priznanih slabitev upošteva aritmetična sredina davčno priznanih odpisov terjatev. Takšna odločitev zakonodajalca da jasno vedeti, da želi omejiti te načeloma davčno priznane odhodke.

Znesek, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih odpisanih terjatev, je relativno enostavno izračunati in predvideti. Znesek izračunamo tako, da seštejemo znesek dejanskih odpisanih kratkoročnih in dolgoročnih poslovnih terjatev v zadnjih treh davčnih obdobjih in dobljeno vsoto delimo s tri. Omeniti velja prednost tega izračuna, saj je znesek predvidljiv in zato znan že tekom celotnega prihodnjega davčnega obdobja.

Znesek 1 % obdavčljivih prihodkov zavezanca je na drugi strani možno ugotoviti šele ob pripravi davčnega obračuna. To v praksi pomeni, da večina davčnih zavezancev ta znesek dokončno ugotovi šele ob sestavi davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje. Pri tem je še treba poudariti, da je aritmetična sredina davčno priznanih odpisov terjatev iz preteklih treh let običajno nižja od 1 % obdavčljivih prihodkov.

Zahtevno vodenje evidenc z delno priznanimi odhodki iz slabitev terjatev

Davčno priznani odhodki z naslova slabitev so razmeroma nizki. Prav tako je praksa pokazala, da vodenje evidenc z delno priznanimi odhodki iz slabitev postane iz leta v leto precej administrativno zahtevno – predvsem v primerih delnih slabitev terjatev, ki izvirajo iz različnih obdobij. Zato se velika večina zavezancev odloča, da vse odhodke z naslova slabitev terjatev upošteva kot davčno nepriznane in jih davčno uveljavlja šele pri odpisu.

Poudariti je treba, da se za terjatve, ki so slabljene, oblikuje tudi terjatev za odložene davke, saj je načeloma to začasna razlika (razlika med odhodki in davčno priznanimi odhodki slabitev je osnova za izračun odloženega davka).

V primerih, da pride do poplačila slabljene terjatve, se popravek terjatev za ta znesek zniža, kar računovodsko pomeni pripoznanje prihodka. Tak prihodek, ki izvira iz v preteklosti davčno nepriznanih odhodkov (slabitev, ki so bile v celoti ali delno nepriznane v preteklih davčnih obdobjih), se v ustreznem delu izvzame iz obdavčljivih prihodkov (v delu, ki v preteklosti ni bil davčno priznan). Seveda imajo tudi poplačila vpliv na odložene davke, saj jih ustrezno znižujejo.

V našem naslednjem prispevku bomo predstavili obravnavo odpisa terjatev.


O avtorju

Andreja Škofič Klanjšček

partnerica, davčno in pravno svetovanje Deloitte, d. o. o. | E-mail: askofic@deloittece.com