Davčna zakonodaja: transparentnost, poenostavitev in sodelovanje

Andreja Škofič KlanjščekRačunovodstvo in Finance

Po mnenju 68 % anketiranih v davčni anketi družbe Deloitte (European Tax Survey 2015), ki je lansko jesen potekala med 803 vodji/direktorji davčnih oddelkov v 21 evropskih državah, v Sloveniji vlada davčna negotovost. Skoraj polovica anketiranih vodij davčnih oddelkov slovenskih družb (41 %) meni, da je davčna negotovost v naši državi enaka kot v drugih evropskih državah, 36 % jih meni, da je višja kot drugod, 24 % pa, da je nižja.

Glavna vzroka za visoko stopnjo davčne negotovosti vidijo v pogostih spremembah zakonodaje (36 %) ter v nejasnostih, razveljavitvah in v javni dostopnosti navodil davčnih organov (32 %). Na tretje mesto uvrščajo pomanjkljivosti in nejasnosti pri pridobivanju zavezujočih mnenj (27 %), medtem ko njihovi kolegi drugod po Evropi na tretje mesto uvrščajo dolgotrajno trajanje davčnih sporov (17 %).

Res je, spremembe davčne zakonodaje so pogoste, je pa hkrati res, da niso velike. A praviloma so sprejete po hitrem postopku ter zato nepremišljene in nedodelane. Pomanjkanje mnenj in pojasnil? Teh bo vedno premalo, vse dokler bomo imeli zakone napisane tako, da lahko trije ljudje isto določbo razumejo na pet različnih načinov.

Želja po stabilnosti

Anketa tretje leto zapored potrjuje, da si vodje davčnih oddelkov v prvi vrsti želijo stabilno davčno zakonodajo. Podobno kot v drugih evropskih državah jih najbolj skrbijo spremembe davčnih predpisov, sledenje hitro spreminjajoči se zakonodaji ali ukvarjanje z zakonodajo, ki jim ni poznana (50 % Slovenija, 61 % Evropa), ter upravljanje, npr. zagotavljanje skladnosti davčnih aktivnosti s širšimi korporativnimi cilji in podpora uprave ter podjetja v povezavi z davki (36 %). Stalno spreminjanje davčnih predpisov jim povzroča mnogo težav – težko jim sledijo, prilagajajo svojo informacijsko tehnologijo in se temu ustrezno ažurno izobražujejo.

Zelo pogosto jih skrbi še povečan nadzor s strani davčnih organov. Manj kot polovica vprašanih vodij davčnih oddelkov družb v Sloveniji (lani 45 %, predlani 53,8 %) potrjuje, da je bila njihova družba predmet davčne inšpekcije v preteklih treh letih. Slovenske davčne oblasti se – tako anketiranci – sicer najbolj osredotočajo na DDV (73 %), davek od dohodkov pravnih oseb (50 %) ter na dohodnino (23 %).

Kako povečati konkurenčnost?

Polovica vprašanih vodij davčnih oddelkov v Sloveniji ocenjuje, da bi bila za povečanje poslovne konkurenčnosti države najpomembnejša in najbolj nujna sprememba poenostavitev davčnega sistema. Na drugo mesto postavljajo večjo gotovost glede prihodnosti davčnega sistema (36 %), kot tretjo rešitev pa slovenski anketiranci vidijo v zmanjšanju davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb za 1 do 2 % (32 %).

Ko je govora o davčnih oddelkih družb v Sloveniji kot tudi v Evropi, anketirani menijo, da so za uspešno delovanje njihovega oddelka najpomembnejši pravočasno vloženi davčni obračuni oz. pravočasno poročanje za davčne namene (77 %), gotovost glede davčnih obveznosti (73 %) ter tesna povezava poslovanja s poslovno strategijo (68 %).

Še vedno čakamo

Davčni zavezanci si želimo gotovosti. Ker se pri sprejemanju poslovnih odločitev srečujemo z različnimi tveganji, mora biti zakonodaja jasna in stabilna, davčno administriranje pa enostavno. Tako zakonodajo si želimo, o taki zakonodaji že dolga leta govorimo in na tako zakonodajo še vedno čakamo.

Predstavitev rezultatov ankete si lahko ogledate tukaj.


O avtorju

Andreja Škofič Klanjšček

partnerica, davčno in pravno svetovanje Deloitte, d. o. o. | E-mail: askofic@deloittece.com