Slabo upravljanje s sredstvi vodi do pomanjkanja denarja

Simon ŠimonkaPodjetniške finance

Predstavitev finančnih in poslovnih kazalnikov zaokrožujemo s kazalniki plačilne sposobnosti in obračanja sredstev.

Plačilna sposobnost je sposobnost podjetja, da v roku oziroma ob njihovi zapadlosti poravna svoje obveznosti. Tesno je povezana z likvidnostjo sredstev, s katerimi razpolaga. Osnovni pogoj za zagotavljanje plačilne sposobnosti je, da ima podjetje primerno strukturo sredstev in primerno dinamiko pretvarjanja teh sredstev iz ene oblike v drugo – denarno.

S kazalniki obračanja medtem preučujemo hitrost obračanja posameznih vrst sredstev, materiala, zalog, terjatev … ali z drugimi besedami – kako učinkovito podjetje posluje s sredstvi. Hitrejše je obračanje, manj sredstev ima vezanih in bolj je likvidno.

1) Dolgoročno financiranje stalnih sredstev

Z dolgoročnim financiranjem stalnih sredstev ugotavljamo kapitalsko in dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev.

KAZALNIK = (kapital + dolgoročni dolgovi in pasivne časovne razmejitve) / dolgoročna sredstva

Če je vrednost tega kazalnika večja oziroma enaka 1, je upoštevano zlato bilančno pravilo, kar pomeni, da podjetje z dolgoročnimi viri financira dolgoročna sredstva in zaloge.

Ko je vrednost manjša od 1, so dolgoročna sredstva financirana tudi s kratkoročnimi viri. Govora je o podkapitaliziranosti. Če je ta zelo nizka, je pričakovati težave z likvidnostjo. Neugodna struktura financiranja lahko pripelje do izgube in celo prenehanja delovanja podjetja.

Za presojo morebitne plačilne nesposobnosti podjetja je sicer treba upoštevati še druge dejavnike, kot so (ne)stabilen in (ne)zadosten denarni tok, sposobnost pretvarjanja sredstev iz nelikvidne v likvidno obliko in podobno.

2) Kratkoročni koeficient

Kratkoročni koeficient prikazuje, kako so kratkoročne obveznosti pokrite s kratkoročnimi sredstvi. To pomeni, da podjetje z unovčenjem materiala, zalog, poslovnih terjatev in finančnih naložb poravna račune, ki bodo zapadli v letu dni.

KAZALNIK = kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti

Vrednost kazalnika, ki je manjša od 1, kaže, da podjetju to ne bo uspelo in obratno.

Priporočljivo je, da se vrednost redno spremlja, saj kaže na tveganje nelikvidnosti.

3) Pospešeni koeficient

Pospešeni koeficient kaže, ali so najlikvidnejša sredstva financirana s kratkoročnimi viri. Kazalnik je zelo podoben kratkoročnemu koeficientu, vendar s pomembno razliko. Glede na to, da so zaloge potrebne za proizvodnjo in podjetje ne more brez njih, nam pove, ali bi lahko podjetje z drugim premoženjem pokrilo obveznosti, ki zapadejo v letu dni.

KAZALNIK = (kratkoročna sredstva – zaloge) / kratkoročne obveznosti

Priporočena vrednost za ta kazalnik je okrog 1.

4) Koeficient obračanja zalog materiala

Koeficient obračanja zalog materiala nam pokaže razmerje med stroški prodanih proizvodov v določenem obdobju, in povprečnim stanjem teh zalog. Za podjetje je namreč zelo pomembna tudi informacija o hitrosti porabe določenega materiala.

KAZALNIK = poraba zalog / povprečne zaloge

Kazalnik izračunamo tako, da vrednost celoletne porabe zalog materiala delimo z njihovo povprečno vrednostjo v enakem obdobju.

Na podlagi tega kazalnika lahko izračunamo tudi koeficient pokritosti zalog, ki nam pove, za koliko dni zadošča trenutna zaloga. Z njim presodimo, ali so obstoječe zaloge prevelike ali premajhne ter katere materiale in v kakšni količini moramo imeti vedno na zalogi. Z vidika njihovega upravljanja je za podjetje gospodarneje, če je koeficient pokritosti čim nižji.

5) Koeficient obračanja terjatev

Koeficient obračanja terjatev prikazuje število obratov terjatev do kupcev v denarna sredstva v letu dni. Z njim lahko analiziramo sposobnost podjetja pri izterjavi terjatev in plačilno sposobnost kupcev.

Nizka vrednost kazalnika kaže na slabšo plačilno sposobnost oziroma na slabo upravljanje s sredstvi, saj ima podjetje preveč terjatev in s tem manj denarnih sredstev.

KAZALNIK = prihodki od prodaje / povprečno stanje terjatev do kupcev

Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo povprečno dobo vezave terjatev do kupcev oziroma povprečni plačilni rok.

 

Vir: Ajpes, Podjetniški naložbeni center