Se depozit še splača?

Simon ŠimonkaPodjetniške finance

Okrevanje evropskega in domačega gospodarstva, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih, je pozitivno vplivalo na poslovanje naših podjetij.

Ob dobrih poslovnih rezultatih in nižji zadolženosti je prišlo kot naročeno povečano povpraševanje na trgu in ugodnejši pogoji financiranja. Podjetja so (spet) začela vlagati v iztrošeno opremo in stroje, s čimer povečujejo visoko izkoriščene proizvodne zmogljivosti.

Letos se bodo investicije v osnovna sredstva po napovedih Umarja povečale za visokih sedem odstotkov. Enako naj bi bilo v letih 2018 in 2019.

Prej visoke, zdaj nizke obresti

Podjetniki, ki so si v preteklosti belili glavo s pomanjkanjem naročil, imajo zdaj druge težave. Kam naložiti prihranke in presežna sredstva, da ne bodo izgubljali denarja.

Do leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, je bila njihova izbira lahka. Če so denarna sredstva naložili v bančne depozite, so jim ti letno prinesli tudi do nekaj odstotkov dodatnega zaslužka.

Teh sladkih skrbi zdavnaj ni več. Zdaj so realnost trajno nizke obrestne mere, ki v večini primerov ne pokrijejo niti inflacije. Ta letos znaša veliko manj kot en odstotek.

Depozit ali vloga na vpogled?

Najpogostejše oblike varčevanja, ki jih ponujajo slovenske banke, so:

  • vloge na vpogled (v banko vložena denarna sredstva, ki jih vlagatelj lahko dvigne takoj, ko jih potrebuje) in
  • depoziti različnih ročnosti (nekaj mesecev, več let), namenov in valut (USD, CHF,…).

Obrestne mere pri vlogah na vpogled se gibljejo okoli 0,01 odstotka. To je približno toliko, kot slovenske banke ponujajo za vezavo sredstev za obdobje do enega leta.

Pri dolgoročnih depozitih so obrestne mere bistveno višje, vendar še vedno daleč od tistih pred krizo. Iz ponudb bank je razvidno, da se obresti na depozite gibljejo od 0,1 odstotka (od 12 do 24 mesecev) do 0,6 odstotka (nad 36 mesecev).

Med najbolj ugodnimi je ponudba Gorenjske banke. Pri vezavi sredstev do 12 mesecev tako kot druge banke ponuja 0,01-odstotno obrestno mero. Pri depozitih za daljše obdobje pa so njene obrestne mere med najvišjimi na trgu. Pri vezavi denarja za od 24 do 36 mesecev se na primer lahko podjetja nadejajo 0,4-odstotne obrestne mere.

Ključno prosto razpolaganje s sredstvi

Čeprav depoziti prinašajo neprimerno višje obresti kot vloge na vpogled, se podjetja zanje odločajo vse manj. Bolj kot nekoliko višja obrestna mera jih prepriča možnost prostega razpolaganja z denarjem.

Če podjetje ocenjuje, da bo denar potrebovalo že v naslednjih mesecih, potem dileme med dolgoročnim in kratkoročnim depozitom ni. Prava izbira je slednji. Če obstaja možnost, da se nepredvideni stroški pojavijo v kratkem, pa je najbolj primerna vloga na vpogled.

Delež vpoglednih vlog se je tako v devetih mesecih lanskega leta povečal za slabih 7 odstotnih točk, na 62 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja, kažejo podatki Banke Slovenije. Ta kot glavni vzrok navaja zmanjšanje obrestnih mer za vezane depozite.

Še leta 2015 so podjetja lahko dobila nekoliko višje depozitne obrestne mere pri majhnih  domačih bankah in hranilnicah, vendar so se tudi te morale prilagoditi danim razmeram.

“Povprečna obrestna mera za vezan depozit do enega leta se je v devetih mesecih leta 2016 znižala na 0,2 odstotka, za vezavo nad enim letom pa na 0,5 odstotka, kar je v obeh primerih pod povprečjem evroobmočja,” ugotavlja Banka Slovenije.

Presežna sredstva, ki jih podjetja hranijo v gotovini in vlogah na vpogled, se torej presenetljivo povečujejo, in to kljub skoraj že ničelnim obrestnim meram in ležarinam na depozite višjih vrednosti.

Pomemben del tega denarja bo po mnenju analitikov pri Banki Slovenije namenjen za investicije, saj jih bodo podjetja financirala tako s tujimi viri (posojila) kot z notranjimi sredstvi.

Likvidnostna rezerva

V ugodnem okolju za investiranje se lahko podjetja umaknejo iz bančnega sistema v druge, bolj donosne naložbe. Na voljo so na primer obveznice, delnice in drugi vrednostni papirji, pa tudi naložbe v zlato, nepremičnine,…

Vendar so te naložbene možnosti povezane z višjimi tveganji. V določenih primerih je lahko podjetje tudi omejeno pri unovčevanju naložbe brez dodatnih stroškov.

Smiselno je, da podjetje nekaj denarja spravi na varno – priporočen obseg sredstev je višina stroškov za dva do tri mesece poslovanja. Po eni strani je takšna likvidnostna rezerva namenjena kratkoročnemu uravnavanju denarnih tokov in znižuje likvidnostno tveganje. Hkrati se izogne tveganju v času večjih pretresov na borzah.

Marsikatera slovenska banka se tudi zaveda pomembnosti depozitov kot zanjo najbolj zdravega in stabilnega vira financiranja. Tistim, ki varčujejo v depozitih, zagotavlja prednostno obravnavo pri uporabi drugih bančnih storitev.

Stranke, s katerimi ima banka vzpostavljen dolgoročen odnos in uporabljajo različne bančne produkte lahko zelo hitro pridejo do potrebne likvidnosti na podlagi lombardnih kreditov po zelo ugodnih obrestnih merah, ki so zgolj nekaj desetink nad obrestno mero vezave. Tako podjetje uresničuje bistveno višje obrestne prihodke, kot če ima denar zgolj na računu, v primeru likvidnostnih potreb pa zelo hitro dobi potrebna sredstva.