Poceni posojila in neprivlačni depoziti. Do kdaj še?

Mladen JovandićPodjetniške finance

Poplava poceni denarja, ki borzne tečaje že dviga prek rekordnih vrednosti, ima veliko dobrih kot tudi slabe plati.

Po eni strani podjetja lažje in po zelo ugodnih obrestnih merah pridejo do posojil in drugih virov financiranja za nove naložbe ali prevzeme. Vse to se kaže tudi v okrevanju gospodarstva. Videti je, kot da smo se že vrnili v čas pred krizo.

Toda po drugi strani primanjkuje privlačnih oziroma dovolj donosnih naložb. Nizke obrestne mere nižajo donose na depozite, tako da so podjetja prisiljena v iskanje drugih naložbenih produktov oziroma ne preveč tveganih rešitev.

Dejstvo je, da je vsega enkrat konec. S preobilico poceni denarja se napihujejo finančni in drugi baloni. Delnice na borzah so pregrete. Podjetja jemljejo poceni kredite, da kupujejo razmeroma drago premoženje. Zato je treba vse več energije vložiti v razmišljanje, kaj storiti, ko bo konec obdobja poceni denarja.

Zakaj je denar poceni?

Glavno smer gibanja obrestnih mer narekuje evropska centralna banka (ECB) z aktivno monetarno politiko (kvantitativno sproščanje). To na kratko pomeni, da v želji po spodbuditvi gospodarstva kupuje državne obveznice ali druge vrste vrednostnih papirjev, s čimer znižuje obrestne mere in povečuje količino denarja v obtoku.

Zniževanje obrestnih mer tako na depozitni kot kreditni strani vpliva na upad obrestne marže in posledično nižjih neto obrestnih prihodkov banke. Finančne institucije izpad nadomeščajo z večjo stroškovno učinkovitostjo in s povečevanjem posojilne aktivnosti. V času nizkih obrestnih mer se podjetja tudi raje odločajo za novo zadolževanje.

Kako je z depoziti?

Pri kratkoročnih depozitih se je povprečna obrestna mera v zadnjih petih letih občutno znižala. Še leta 2012 je vztrajala nad 2,0 %, zdaj pa je že več kot leto dni pod 0,1 %. Temu primerno se je znižal tudi obseg novo sklenjenih depozitov.

Zaradi nizkih depozitnih obrestnih mer so stranke vedno manj pripravljene vezati svoja sredstva za daljša obdobja, zato se povprečna ročnost vezanih sredstev krajša. Del vezanih vlog se je prelil v vpogledne vloge, večjega odliva v alternativne naložbe pa trenutno še ni zaznati.

Po podatkih Banke Slovenije so se bankam povišale vloge nebančnega sektorja z 20,9 milijarde evrov (stanje konec leta 2008) na 25,1 milijarde evrov (stanje konec leta 2015). V prvih devetih mesecih lanskega leta so se povišale še za dodatnih 210 milijonov evrov.

Zakaj tako poceni posojila?

Z nekajletnim zamikom je prišlo tudi do znižanja obrestnih mer na posojila.

Pri revolving posojilih so še do leta 2014 v povprečju vztrajale nad visokih 5,0 %, podobno je bilo z dolgoročnimi posojili (nad 1 letom) večje vrednosti (nad 1 milijonom evrov), kjer so se povprečne obrestne mere gibale nad 4,0 %.

Splošno nizke ravni obrestnih mer za posojila so poleg poplave poceni denarja tudi posledica preusmeritve poslovnih politik bank k orientiranju kreditiranja na srednja in mala podjetja (SME) ter prebivalstvo.

Za kreditiranje prebivalstva namreč velja, da imajo zgodovinsko najmanjši delež nedelujočih posojil, zato je konkurenca bank v tem segmetu večja. Podobno je pri kreditiranju manjših podjetij. To izhaja tudi iz spremenjenih strategij bank v zadnjih letih, ki se usmerjajo predvsem na temeljne bančne posle.

Zato je za dosego želene dobičkonosnosti bank na kreditnih poslih konkurenca dodatno večja, kar vpliva na nižje nivoje obrestnih mer stanovanjskih in drugih kreditov.

Kako kaže za naprej?

Gibanje obrestnih mer je odvisno predvsem od gospodarske aktivnosti in makroekonomskih kazalcev ter posledično od monetarne politike centralnih bank.

Napovedi gospodarske rasti so relativno ugodne. Gospodarska rast bo temeljila predvsem na izvozu (ob predpostavki odsotnosti večjih šokov iz mednarodnega okolja), zasebni potrošnji (višja zaposlenost, višji razpoložljiv dohodek, dobri kazalci zaupanja), rasti državnih investicij in pozitivni rasti zasebnih investicij.

Na osnovi dobrih makroekonomskih kazalcev bo monetarna politika centralnih bank manj ekspanzivna, zato je na dolgi rok pričakovati dvig obrestnih mer.

Zakaj je koristno za banko, da ima čim več depozitov?

Osnovna dejavnost banke je zbiranje vlog (vpoglednih in vezanih) varčevalcev in njihova transformacija kot posojanje sredstev kreditojemalcem. Depoziti kot del vlog nebančnega sektorja predstavljajo pomemben del stabilnega financiranja bank.

Glede na trenutne tržne razmere z visoko likvidnostjo bank na trgu trenutno ni potreb po agresivnem pridobivanju novih depozitov, kar kaže tudi nizek kazalnik LTD, ki meri pokritost danih kreditov s stabilnimi viri financiranja banke (razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja).

LTD slovenskih bank se je znižal s 130 % ob koncu leta 2012 na 77 % v mesecu oktobru 2016. Nizek kazalnik LTD je namreč pokazatelj povečane konkurence bank pri kreditiranju njihovih strank.

Financiranje se izboljšuje

Da se dostopnost finančnih virov za podjetja izboljšuje, je potrdila tudi raziskava Banke Slovenije. V njej so se osredotočili na mala in srednja podjetja ter štiri dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in storitve).

Najpomembnejše ugotovitve:

  • Stanje na področju financiranja se počasi stabilizira.
  • Dostopnost do financiranja kot omejitveni dejavnik poslovanja je s tretjega mesta v 2014 padel na zadnje mesto v 2015. Za velika podjetja je konkurenca najpomembnejši dejavnik, ki omejuje poslovanje, sledijo stroški proizvodnje ali dela in predpisi.
  • Uspešnost podjetij pri pridobivanju sredstev je bila za vse oblike financiranja v 2015 veliko boljša kot v 2014 in je bila na ravni iz leta 2011.
  • Opazno je tudi izboljšanje za podjetja v dejavnosti gradbeništvo.
  • Velika podjetja ocenjujejo stanje na področju financiranja bolje kot mala in srednja podjetja.