Najem kredita za proizvodno in storitveno podjetje

Simon ŠimonkaPodjetniške finance

V članku Do kredita brez hipoteke smo se lotili vprašanja, ali lahko podjetje najame kredit, ne da bi moralo v zameno vpisati hipoteko na premoženje. V članku Do kredita brez premoženja pa smo pisali o tem, da lahko do kredita pride tudi podjetje, ki nima vrednostno pomembnega premoženja, vendar ima zanesljiv in jasen denarni tok, s katerim bo vračalo kredit.

Tokrat smo se osredotočili na to, kakšna je razlika pri najemu kredita, če podjetje deluje v proizvodni ali storitveni dejavnosti.

Na tisoče podjetij

V proizvodni ali predelovalni dejavnosti je v letu 2015 po podatkih Ajpesa delovalo nekaj manj kot 8.000 podjetij, ki so zaposlovala več kot 160.000 ljudi in ustvarila več kot 24 milijard evrov čistih prihodkov od prodaje.

Storitvena dejavnost medtem postaja vse pomembnejša na slovenskem trgu. Že leta 2014 je v njej delovala polovica podjetij v Sloveniji, ki so zaposlovala več kot tretjino vseh ljudi, zabeležila pa so tudi več kot četrtino vseh investicij.

Različne potrebe po zadolževanju

Glavna razlika pri zadolževanju med proizvodnimi in storitvenimi podjetji je predvsem v različnih potrebah in vrstah zadolževanja. Na splošno bi lahko trdili, da imajo proizvodna podjetja zaradi velikih vlaganj v osnovna sredstva (nova oprema,  proizvodne linije, tovarne …) običajno tudi večje potrebe po dolgoročnem zadolževanju, medtem ko imajo storitvena podjetja večje potrebe po kratkoročnem zadolževanju zaradi financiranja obratnih sredstev.

Ker pa so tudi znotraj proizvodne in storitvene dejavnosti ogromne razlike med posameznimi dejavnostmi, je pri značilnostih zadolževanja nemogoče ločevati le glede na proizvodno ali storitveno dejavnost. Bolj smiselno je razlikovanje med posameznimi panogami oz. dejavnostmi.

Na primer:

  • za proizvodno podjetje, ki se ukvarja z proizvodnjo delov za avtomobilsko industrijo, je značilno, da pri bankah največkrat povprašuje po kratkoročnih kreditih za financiranje nabave zalog ali terjatev in po dolgoročnih kreditih za nabavo strojev ali proizvodne linije;
  • za trgovinsko dejavnost je značilno, da povprašuje večinoma po kratkoročnem financiranju za nabavo zalog in občasno po dolgoročnem financiranju za primer nakupa nepremičnin (skladišč ali nove trgovine);
  • za hotelsko dejavnost so značilna večja ciklična (na več let) vlaganja v razširitev in posodobitev obstoječih kapacitet – nepremičnin. Za takšne vrednostno visoke investicije so lahko primerna financiranja na daljši rok – npr. tudi do 15 let;
  • računovodski servis bi lahko občasno potreboval financiranje za premostitev neplačanih terjatev ali za izplačilo plač znotraj meseca, za kar bi bilo primerno financiranje v obliki revolvinga ali limita na TRR.
Perspektivnost panoge

Banka pri določanju cenovnih in ostalih pogojev za pridobitev financiranja načeloma ne razlikuje med proizvodno in storitveno dejavnostjo, razen če v določenem trenutku določeno panogo ocenjujejo za manj perspektivno oziroma bolj tvegano in po drugi strani kakšno od panog bolj zanimivo glede na prostor in čas.

Banke imajo navadno določene limite izpostavljenosti po panogah in na ta način skrbijo za razpršenost svojih naložb tudi po dejavnostih ter s tem zmanjšujejo tveganja.

Določanje bonitete

Vsaka dejavnost ima svoje specifike in tveganja, ki jih je treba upoštevati tudi pri določanju bonitete. Zadolženosti podjetij so lahko upravičeno različne zaradi dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Glede na dejavnost so v izkazih podjetij različne tudi posamezne postavke teh izkazov (nepremičnine, premičnine, naložbe, zaloge, terjatve, denar, kapital, zadolženost pri bankah, dobaviteljih, dnevi vezave terjatev, zalog, marže …)

Primeri:

  • vinar ima relativno veliko premoženja vezanega v zalogah,
  • hotelir ima relativno malo prihodkov glede na sredstva in več dolgoročne zadolženosti,
  • za letalskega prevoznika je značilno, da ima veliko opredmetenih osnovnih sredstev (letal) in relativno malo terjatev (plačila kart vnaprej).

Kljub visokim razlikam glede na postavke, kazalce zadolženosti in ostale kazalce pa je boniteta družb lahko podobna oz. enaka, saj se upoštevajo specifike posamezne panoge.

Pri določanju bonitete podjetja se ob upoštevanju specifik posamezne panoge o ustreznosti in določitvi bonitete odloča predvsem na podlagi primerjave podjetja s povprečjem njegove panoge.

Kaj mora pojasniti podjetje

V banki so pozorni, kako podjetniki opišejo značilnosti svoje dejavnosti, prednosti in slabosti v primerjavi s konkurenco ter kakšne so njihove potrebe glede na dejavnost, s katero se ukvarjajo.

Banka zato ob preučevanju vloge za zadolžitev upošteva realnost potreb in zahtev družbe glede na specifike panoge in konkurenčna podjetja ter oceni perspektivnost panoge.