Valutna tveganja

Ko razvrednotenje valute odnese celoletno rast

Banka Za PodjetnikePodjetniške finance

Nestabilne razmere na finančnih trgih, ki smo jim priča v zadnjih letih, povzročajo velike težave slovenskim izvoznikom in uvoznikom, ki posle sklepajo v tujih valutah.

Večji posel, za katerega se je podjetje dolgo borilo in ga tudi dobilo, prineslo pa naj bi mu veliko zaslužka, se nenadoma lahko izkaže za zgrešeno odločitev. Po opravljeni storitvi ali dobavi blaga in prejetem plačilu bo z njim pod črto ustvarilo izgubo.

Govor je seveda o neugodnih spremembah tečajev valut, kot so ameriški dolar, ruski rubelj, britanski funt in kitajski juan.

Ko podjetje dobavi blago v tujino in se s kupcem dogovori za rok plačila 30 ali več dni, se bo do dejanskega nakazila denarnih sredstev spremenila valuta. To pomeni, da bo vrednost plačila, ki ga podjetje pričakuje iz tujine, res višja ali nižja.

Novartis izgubil milijardo dolarjev

Pri tem, kako pogubno je za izvoznika lahko razvrednotenje valute, izpostavimo primer švicarskega farmacevtskega velikana Novartis.

Čeprav je lani prodajo zdravil in drugih izdelkov v lokalnih valutah ohranil na ravni iz leta 2015, se je obseg njegove prodaje v ameriških dolarjih zmanjšal za dva odstotka. Zaradi znižanja vrednosti valut držav, v katerih posluje, je Novartis izgubil skoraj milijardo dolarjev.

Nič bolje ne kaže slovenskim izvoznikom. Rubelj, ki je zaradi napetih odnosov EU z Rusijo že lani izgubil 22 odstotkov vrednosti v primerjavi z evrom, je letos izgubil dodatnih skoraj šest odstotkov vrednosti. Vrednost hrvaške kune, ki je življenjsko pomembna za veliko več slovenskih podjetij, se je zmanjšala za nekoliko več kot dva odstotka.

Izpostavljenost valutnim tveganjem

Vsa podjetja, velika in majhna, ki delujejo na tujih trgih, se zavedajo, da valutno tveganje oziroma nihanje vrednosti valut ogroža stabilnost njihovega poslovanja.

Poskušajo se čim bolj zaščititi pred negativnimi vplivi, saj se le tako lahko izognejo nepričakovanim izgubam zaradi nihanja valut, poslovanje pa je s tem predvidljivejše.

Predvsem velika podjetja imajo vzpostavljen tudi sistematični model upravljanja valutnih tveganj, ki vključuje vse valute, v katerih poslujejo.

Pri upravljanju valutnih tveganj se morajo podjetja zavedati, koliko so izpostavljena temu tveganju. Odgovoriti si morajo na naslednja vprašanja:

  • za koliko je v preteklosti nihala vrednost izbrane valute,
  • kakšne so napovedi gibanja makroekonomskih kazalnikov (inflacija, obrestne mere …), ki vplivajo na prihodnje nihanje vrednosti valute,
  • kolikšen del njihove prodaje je izpostavljen valutnim tveganjem in
  • koliko bo znašala izguba v primeru najvišjega mogočega znižanja vrednosti valute.

Tako ugotovijo, ali se jim izplača zavarovati pred valutnimi tveganji.

Notranje tehnike zavarovanja …

Zaščitijo se lahko na dva načina: z notranjimi in zunanjimi tehnikami zavarovanja.
Običajne notranje tehnike so:

  • valutne klavzule, na podlagi katerih njihov poslovni partner v celoti ali delno prevzame izgubo zaradi valutnih razlik;
  • povečevanje nabav in obveznosti v valutah, v katerih fakturirajo prodajo, saj tako izničijo valutne spremembe;
  • prilagajanje cen na kritičnih trgih;
  • pospeševanje prodaje v valutah, za katere se pričakuje ugodnejše gibanje vrednosti;
  • pospeševanje (predhodno) ali zakasnitev (poznejše) poplačila obveznosti, odvisno od pričakovanega gibanja vrednosti valutnih tečajev.

Z notranjimi tehnikami ni mogoče v celoti odpraviti valutnih tveganj in je treba poseči po zunanjih tehnikah, kot so izvedeni finančni inštrumenti.

… in zunanje

Za zavarovanje navadno uporabljajo:

– Terminski posel

To je zavezujoč dogovor med strankama o nakupu oziroma prodaji dogovorjenega zneska določene tuje valute po fiksnem tečaju, dogovorjenem ob sklenitvi posla.

S sklenitvijo terminskega posla si podjetje zaklene vrednost tečaja za nakup valute na določen dan v prihodnosti. Tako že ob sklenitvi posla in poznejši dobavi blaga ve, koliko denarja bo prejelo zanj.

Edina slabost takšnega posla je, da podjetje nima koristi v primeru ugodnega gibanja tečajev.

– Valutna opcija

Kupcu daje pravico, vendar ne obveznosti, da kupi (nakupna ali »call opcija«) ali proda (v prodajna ali »put opcija«) določeno količino tuje valute po vnaprej določeni pogodbeni ceni.

Podjetje se s tem zavaruje pred zvišanjem trenutnega tečaja valute, medtem ko ima koristi zaradi padanja tečaja. Za to mora plačati ustrezno premijo, kar je njegova najvišja mogoča izguba v poslu. Po drugi strani lahko ustvari precej višji dobiček.

– Valutna zamenjava

Je zavezujoč dogovor med strankama za zamenjavo dveh valut oziroma njun hkratni nakup in prodajo na določen dan v prihodnosti.

Uporablja se za prestavljanje zapadlosti terminskega posla.

Visoki stroški zavarovanja

Podjetja imajo torej na razpolago več tehnik za zaščito pred valutnimi tveganji, vendar morajo upoštevati tudi s tem povezane stroške.

Pri odločanju morajo zato biti še posebno pozorna. Kljub prednostim, ki jih prinašajo terminske pogodbe in druge vrste zavarovanja, se po skrbni analizi lahko izkaže, da bi bilo popolno zavarovanje nekaterih valut dražje, kot če bi jih v celoti pustili nezavarovane.