Kam naj podjetje naloži 100.000 evrov

Kam naj podjetje naloži 100.000 evrov

Simon ŠimonkaPodjetniške finance

Tudi v dobrih časih podjetnikom ne zmanjka skrbi. Četudi se te včasih zdijo sladke, pa jim lahko napačna odločitev povzroči veliko oportunitetno ali dejansko izgubo.

Nemalokrat se zgodi, da se podjetje znajde v položaju, ko ima na računih presežek denarja. Recimo, ko dobi prilive od novega posla, ki je pomenil nov mejnik v poslovanju, od poplačila ali prodaje zapadlih terjatev, od prodaje nepremičnine ali drugih sredstev ob preusmeritvi v nove dejavnosti. Podjetje se v tem primeru znajde pred dilemo, kaj storiti s denarjem. Če nima likvidnostnih težav, je edina logična rešitev, da denar kam naloži ali vloži.

Trg finančnih storitev danes ponuja pisano paleto možnosti. Slovenci smo po naravi konservativni varčevalci, ki imamo prihranke najraje v bankah. Tudi podjetja pri tem niso izjema.

A časi so danes drugačni. Če podjetje prinese denar na banko, ga tam ne bodo sprejeli z enako odprtimi rokami kot nekoč. Pet- ali večodstotni donosi na depozite so zgodovina, današnja realnost so ničelne ali celo negativne obrestne mere, ki jih na depozite večjih vrednosti uvaja vse več bank po Evropi.

Tudi zato je danes veliko težje najti naložbo, ki bo varna in zanesljiva, hkrati pa tako donosna, da “bo denar delal za njegovega lastnika”. Kakšne so torej možnosti izbire?

 DEPOZITI
  • najmanj tvegana naložba (fiksna obrestna mera in jamstvo za vloge do 100.000 evrov)
  • prilagodljiva ročnost glede na potrebe (običajna vezava je od 1 dneva do 60 mesecev, po dogovoru lahko tudi dlje)
  • likvidnostni lombardni krediti (zastava depozita) v primeru nepričakovane potrebe po likvidnih sredstvih,
  • možnost večkratnih vplačil in izplačil sredstev.

Najbolj priljubljena oblika varčevanja se je v zadnjih nekaj letih spremenila v eno najmanj zaželenih. Danes se obresti na kratkoročne depozite pri večini bank gibljejo pri 0,01% na leto. Toliko banke namenijo tudi v če gre za sredstva na vpogled, torej denar na računu. Šele pri dolgoročni vezavi sredstev se letni donos zviša tudi do 0,6%.

Podjetje, ki ima na voljo 100.000 evrov in bi jih lahko potrebovalo v naslednjem letu dni, bi torej z njihovo vezavo zaslužilo manj kot 10 evrov. Če si lahko privošči več let čakati na denar, bo zaslužek večji, vendar gre še vedno za vsega nekaj 100 evrov.

O depozitih smo na BZP že pisali: Poceni posojila in neprivlačni depoziti. Do kdaj še?

 VZAJEMNI SKLAD
  • večje tveganje (možna so velika nihanja vrednosti, kar dokazujejo pretekle izkušnje)
  • razpršenost sredstev (skladi imajo v portfelju več naložb, tudi podjetje se lahko odloči, da bo vložilo v več različnih skladov in s tem dodatno razpršilo tveganja)
  • likvidnost in preglednost (podjetje lahko v vsakem trenutku izve, kolikšna je vrednost njegove naložbe. Tudi izplačilo iz skladov je hitro in preprosto)
  • vstopni, upravljavski in ponekod tudi izstopni stroški, ki jih zaračunavajo upravljavske družbe, pomembno podražijo vlaganje v sklade oziroma zmanjšajo donose.

Pri vlaganju v vzajemne sklade je največja slabost, da nikoli ne veš natančno, kdaj se bo zgodil preobrat in padec njihove vrednosti. Pred izbruhom krize so se številni odločali za vlaganje na podlagi rekordnih preteklih donosov, nato pa doživeli hladen tuš.

Dolgoročno se vzajemni skladi kljub vsemu izkažejo za najbolj donosno izbiro.

Če bi podjetje v začetku letošnjega leta razpršilo in vložilo 100.000 evrov v več skladov ene največjih družb za upravljanje pri nas, bi do danes zaslužilo več kot 5.000 evrov. Če bi jim denar zaupalo že leta 2012, pa bi imelo že več kot 130.000 evrov, torej bi mu varčevanje prineslo dodatnih več kot 6.000 evrov na leto.

Če bi pozabilo na prvo pravilo pri vlaganju – razpršiti tveganje -, pa bi se mu lahko zgodilo celo, da bi v obdobju strme rasti vrednosti delnic del denarja izgubilo. Tisti, ki so vlagali v obvezniške sklade, so na primer v letošnjem letu v povprečju komajda kaj zaslužili.

Mnogi se še spominjajo leta 2008, ko so delniški vzajemni skladi v povprečju izgubili polovico vseh sredstev. Tisti, ki so na krilih izjemnih donosov vlagali v balkanske vzajemne sklade, pa so ostali tudi brez dveh tretjin svojega premoženja. V primeru našega podjetja to pomeni izgubo v višini več kot 60.000 evrov.

Glede na pričakovanja analitikov v zvezi z omejevanjem ekspanzivne denarne politike ECB in FED v prihajajočem obdobju, kar lahko pomembno vpliva na upad vrednosti tako delnic, kakor tudi obveznic, je zelo priporočljivo, da se pred izbiro naložbe v vzajemne sklade, o strategiji naložbe in izbiri sklada, o tem posvetujemo s strokovnjakom in odločitve ne sprejmemo na podlagi preteklih gibanj vrednosti.

DELNICE
  • večje tveganje (čeprav se vrednost delnic na dolgi rok povečuje, lahko v letu dni pride do visokih sprememb, navzgor in navzdol),
  • vlagatelj mora vsaj okvirno poznati poslovanje podjetij, v katera vlaga, in imeti vsaj temeljno znanje iz ekonomske teorije,

Kupovanje slovenskih delnic, ki je pred časom potopilo mnoge domače finančne holdinge, številni mali vlagatelji pa so izgubili vse in bankrotirali, je v zadnjem času še donosnejše od vlaganja v slovenske vzajemne sklade.

Če bi podjetje za nakupe blue-chipov na Ljubljanski borzi v začetku letošnjega leta namenilo 100.000 evrov, bi v manj kot sedmih mesecih zaslužilo visokih 12.000 evrov. Če bi se za vlaganje odločilo že leta 2012, pa bi mu to prineslo več kot 36.000 evrov.

Kljub visoki povprečni rasti vrednosti slovenskih delnic v zadnjih petih letih so se številni vlagatelji tudi opekli. Leta 2015 je v manj kot šestih mesecih prišlo do več kot 10-odstotnih padcev vrednosti delnic.

VIŠJI DONOSI, VEČJE TVEGANJE

Podjetja lahko 100.000 evrov porabijo tudi za nakupe alternativnih naložb, kot so manjše nepremičnine, devize ali naložbeno zlato, katerega kupoprodaja lahko nima davčnih posledic. Vrednosti vseh prej navedenih naložbenih alternativ so načeloma manj volatilne, kot npr. vrednosti vedno bolj popularnih kriptovalut, kot je npr. bitcoin, katerega vrednost v enem dnevu lahko zaniha tudi za 25 odstotkov. Vendar njihovo nepoznavanje vodi še do večjega tveganja, zato je izbira te naložbene možnosti priporočljiva za tiste, najbolj tveganju naklonjene in najbolje, da zgolj za manjše zneske.

V zadnjih mesecih so vse glasnejša opozorila o bitcoinu ter napihovanju in skorajšnjem poku novega balona. To, da se je njegova vrednost od marca do junija letos več kot potrojila, nato pa v le nekaj dneh padla za četrtino, je jasen kazalnik, da je treba paziti in da se je zavoljo varnosti kdaj smiselno zadovoljiti tudi z nižjim donosom.