Podjetniške finance

Podjetniške finance

Do kredita brez hipoteke

Ko podjetje najema posojilo, s katerim bo financiralo poslovanje ali večjo naložbo, je eno od bistvenih vprašanj tudi to, na kateri način ga zavarovati.

Po eni strani mora podjetje najti rešitev, ki bo sprejemljiva za banko in ji bo zagotavljala zadostno jamstvo za poplačilo sredstev, po drugi strani pa mora gospodarno ravnati s svojim premoženjem in ga ne prekomerno obremenjevati, saj mu to lahko oteži poslovanje ali vpliva na odnose s poslovnimi partnerji.

Kakšna so možna zavarovanja?

Na voljo so različne oblike zavarovanja posojila:

  • bianco menice,
  • zastava vrednostnih papirjev in denarnih sredstev (hranilne vloge, vezani depoziti),
  • zastava premičnin (predmeti in oprema večje vrednosti),
  • zastava nepremičnin (poslovni in neposlovni gradbeni objekti),
  • poroštvo (druge pravne ali fizične osebe),
  • cesija terjatev,
  • bančna garancija,
  • zavarovanje po dogovoru.

V preteklosti so banke odobravale posojila tudi do sto odstotkov vrednosti nepremičnine ali drugega zavarovanja. Kmalu po začetku krize je v Sloveniji prišlo do posojilnega krča in zaostritve pogojev najema posojila. Danes so posojilne vrednosti v povprečju tudi nekaj deset odstotkov nižje od tržne vrednosti zastavljenega premoženja.

V katerem primeru ni potrebna hipoteka?

Kljub temu se lahko podjetje dogovori tudi za najem posojila, brez da bi moralo v zameno vknjižiti hipoteko na nepremičninah ali pa zastaviti druge oblike  premoženja.

Običajno je to praksa pri družbah z dobro boniteto in ob najemu posojila krajše ročnosti (premostitveno, revolving …), torej pri takem posojilu, ki zapade v obdobju do leta dni. Izjemoma lahko podjetje najame posojilo brez zastave stvarnega zavarovanja tudi za daljše obdobje (na primer do treh let). Ob tem se kot minimalno zavarovanje posojila pogosto zahteva poroštvo lastnika oziroma lastnikov kot dokaz, da verjame(jo) v poslovanje družbe.

Za dolgoročno financiranje (nakup stroja, proizvodnih prostorov …) se medtem ponavadi zahteva stvarno zavarovanje, kot so nepremičnine, premičnine ali delnice.

Enakovredni ostalim upnikom

Tudi če podjetju pri najemu posojila ne bo treba zastaviti svojega premoženja, to ne pomeni, da posojilodajalec ne bo imel možnosti zahtevati plačila dolga in v primeru neuspeha prek sodišča izterjati dolgovani znesek.

Podjetje v vsakem primeru jamči z vsem svojim premoženjem. Glavna razlika je, da to premoženje ni prednostno zastavljeno za bančnega upnika. Posojilodajalec je v tem primeru enak ostalim upnikom.

V primeru neplačila se lahko posojilodajalec posluži klasičnih izterjevalnih ukrepov, kot so na primer opomini, unočevanje menic (če ima menice v zavarovanju) in ostalega zavarovanja ter izvršba.

Prepričajte skrbnika!

Pri presoji, ali je podjetje sposobno najeti kredit in kakšna zavarovanja bo moralo zagotoviti, ima ključno vlogo skrbnik oziroma svetovalec banke. Ta pozna delovanje banke, njeno strategijo, primernost posameznih naložb ter kriterije in prakse odločanja v banki. Naloga predstavnikov podjetja je, da realno in podrobno predstavijo poslovanje podjetja in potrebe po financiranju ter to tudi utemeljijo. Svetovalčeva naloga je, da oceni ustreznost naložbe glede na denarni tok podjetja in zavarovanja, ki jih nudi podjetje. V primeru njegove pozitivne ocene naložbo predlaga v odobritev pristojnim organom odločanja.


O avtorju

Simon Šimonka

Direktor sektorja za poslovanje z malimi in srednjimi družbami, Gorenjska banka d.d. | Email: gorenjska-banka@gbkr.si