Crowdfunding: kako laže do denarja in trga

Simon ŠimonkaPodjetniške finance

Številna mlada podjetja in nadobudni posamezniki imajo dobro poslovno idejo, s katero bi jim na trgu lahko uspelo

Toda velikokrat se ustavi pri vprašanju, kje najti denar, ki bi pomagal idejo prenesti s papirja v resničnost. Pridobivanje sredstev na tradicionalne načine financiranja, kot sta posojilo ali tvegani kapital, se lahko izkaže za zelo težko, predvsem pri mlajših in neizkušenih podjetnikih. Preden idejo lahko predstavijo institucijam ali premožnim posameznikom, morajo izdelati poslovni načrt, tržne raziskave ali celo delujoči izdelek.

V zadnjih letih se je zato za financiranje projektov tudi v Sloveniji uveljavilo množično financiranje (ang. crowdfunding), ki podjetnikom omogoča, da na spletnih platformah zbirajo sredstva več ljudi. Namesto da bi zbirali velike zneske iz enega ali nekaj virov, se odločijo za alternativno pot in zberejo majhne zneske številnih posameznikov.

Denar najpogosteje uporabljajo zagonska ali rastoča podjetja kot inovativen način financiranja novih projektov, podjetij ali zamisli. To pomeni financiranje najrazličnejših projektov: glasbe, umetnosti, namiznih in računalniških iger in tudi izdelkov za vsakdanjo rabo. 

Glavni načini množičnega financiranja so:
  1. lastniško financiranje: denar je investiran v zameno za delnice/deleže v podjetju, vlagatelji pa pričakujejo, da bodo sčasoma prejeli delež dobička,
  2. nagradno financiranje: vlagatelji pričakujejo, da bodo pozneje prejeli blago ali storitve.

Osebe, ki zbirajo sredstva, morajo tem platformam navadno plačati provizijo, če je bilo zbiranje sredstev uspešno. Pri največjih platformah provizija znaša pet odstotkov dobljenih sredstev.

Prednosti

Množično financiranje ima veliko prednosti.

Podjetnik z njim dobi dostop do množice vlagateljev, ki jim lahko predstavi svojo idejo oziroma izdelek, od njih pa prejme dragocene povratne informacije brez stroškov.

Je tudi učinkovit način oglaševanja oziroma predstavitve novega proizvoda, saj podjetje nagovarja neposredno tiste ljudi, ki bodo verjetno tudi njegove stranke. O izdelku se začne govoriti, še preden ta zapusti tovarno. Kampanjo lahko uporabi tudi kot sredstvo oglaševanja in obiskovalce preusmeri na lastno spletno stran.

Pomembna je tudi potrditev koncepta. Podjetje ne potrebuje tržnih raziskav. Ko ljudje finančno podprejo idejo, se lahko že na začetku prepriča, ali je smiselno izdelovati neki produkt oziroma ali na trgu obstaja povpraševanje po njem.

Posebno v založništvu se je velikokrat uporabljalo vnaprejšnje zbiranje naročil, da je avtor lahko preveril, ali je smiselno izdajati knjigo in ali jo bo kupilo dovolj veliko število ljudi.

Slabosti

Podobno kot pri vsakem drugem poslovnem podvigu tudi pri množičnem financiranju obstaja možnost neuspeha. Če prijavitelj med kampanjo ne zbere ciljnega zneska, mora zbrani denar vrniti vlagateljem.

Ker bo ideja oziroma izdelek na spletu na vpogled številnim ljudem, se lahko zgodi, da jo kdo kopira. Ljudje pogosto tudi podcenjujejo, koliko časa in sredstev je potrebnega za množično financiranje. Lahko se izkaže, da zbrani denar ne zadostuje, in projekt kljub uspešni kampanji propade.

Kickstarter ni največji

Tako v svetu kot pri nas je najbolj znana platforma za množično financiranje Kickstarter, ustanovljena je bila leta 2009. Vendar se osredotoča na kreativne projekte (film, glasba, umetnost) in nove produkte, zato jo je po velikosti – obsegu financiranih projektov – že pred časom prehitela platforma GoFundMe. Tretja največja pa je Indiegogo.

V očeh slovenskih podjetnikov imajo veliko pomanjkljivost. Prijavitelj projekta mora imeti stalno bivališče v ZDA, Veliki Britaniji ali Skandinaviji, ne pa tudi v kateri od nam bližnjih držav. Slovenski podjetniki se morajo zato znajti in za pomoč zaprositi koga, ki živi v teh državah. Vendar morajo biti previdni in najti zaupanja vredno osebo, saj bo šel v njene roke ves zbrani denar.

Trenutno je sicer na Kickstarterju odprtih več kot 130 slovenskih projektov

Projekti uspešni tudi v Sloveniji

Od pred kratkim imamo tudi v Sloveniji več platform za množično financiranje. Novembra 2015 je k nam prišla platforma CONDA, kjer je mogoče podpreti tudi projekte iz Avstrije, Nemčije, Švice in Slovaške. Marca lani pa je zaživela platforma ADRIfund, kjer denar iščejo večinoma manjši, izključno slovenski projekti.

Z množičnim financiranjem se je do danes uveljavilo večje število slovenskih podjetij. Med njimi sta Chipolo, ki mu je uspelo s pametnim obeskom za iskanje izgubljenih predmetov, na primer ključev, in Zkotz, ki je najprej zaslovel s skodelico v obliki kozjega roga (ang. goat mug), nato pa še s pametnim aparatom za pripravo kave Gina.

V zadnjih letih je bilo uspešnih več deset manjših in večjih slovenskih projektov, ki so z idejo prepričali več deset tisoč vlagateljev in zbrali več milijonov evrov sredstev.