Kako banka ugotavlja vašo boniteto?

mag. Stanka Šarc MajdičPodjetniške finance

V nadaljevanju boste izvedeli, kako v banki presojajo, ali ste sposobni najeti kredit ter s katerimi poslovnimi in drugimi podatki jih boste prepričali v njegovo odobritev.

Kako se izračuna ocena?

Da bi se izognili položaju, ko podjetje ne bo vračalo kredita, je treba podrobno preučiti vse razpoložljive informacije o dolžniku in jih ustrezno ovrednotiti. Ko se ugotavlja tveganost dolžnika, presoje naložb in zavarovanj, je torej ključno ocenjevanje bonitetne ocene.

Ta praviloma sestoji iz:

  • finančnih kazalnikov (kvantitativnih dejavnikov) in
  • “mehkih” informacij (kvalitativnih dejavnikov).

Prvi se izračunajo na podlagi preteklih finančnih izkazov komitenta. Pri drugih so medtem bolj v ospredju subjektivna presoja in dejavniki, kot na primer sodelovanje z banko, plačilna disciplina, pomembnost ključnih oseb v podjetju, odvisnost od kupcev in dobaviteljev, kakovost računovodstva in predstavljenih podatkov, dejavnost, strategija in vizija ter drugo.

Vsak ima drugačen način vrednotenja

Same uteži posameznih kazalnikov in uteži med kvalitativnimi in kvantitativnimi dejavniki so poslovna skrivnost posamezne institucije. Njihova višina je na primer lahko odvisna tudi od tega, v katero dejavnost spada ocenjevano podjetje.

Ključne podatke o bonitetnem razvrščanju je mogoče najti na spletni strani Banke Slovenije v Sklepu ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja, kjer so podani kriteriji za razvrščanje v skupine od A (najboljše) do E (najslabše).

Najmanj enkrat letno osveževanje bonitete

Za izračun bonitetne ocene se za finančne podatke običajno vzame zadnje celotno razpoložljivo bilančno leto, za mehke dejavnike oziroma kvalitativne dejavnike pa vse zadnje aktualne razpoložljive informacije o komitentu. Cilj je, da bonitetna ocena na dan izdelave odraža čim bolj aktualno stanje in oceno tveganj. Ta se odraža v ocenjeni verjetnosti neplačila.

Boniteta se pogosto osvežuje. To banka stori najmanj enkrat letno, sicer pa ob vsaki novi naložbi ali zaznanem povečanju kreditnega tveganja skozi druge sisteme spremljanja. Banke uporabljajo različne, predvsem javne vire informacij, kot je na primer Ajpes, pa tudi druge plačljive baze podatkov.

Odkrit in aktiven odnos

Banke so zelo pozorne tudi na negativne informacije o komitentih, kot je na primer nekajdnevna blokada računa. O tem se skrbniki podjetij s komitentom praviloma pogovorijo in od njega pridobijo ustrezna pojasnila.

Ob dolgoročnem partnerskem odnosu med banko in komitentom je ključnega pomena, da se v primeru zaznanega povečanega tveganja stranki pogovorita o nastalih razmerah in poiščeta obojestransko najboljšo rešitev.

Tudi z vidika komitenta je verjetnost, da bo zadeva pravočasno in sprejemljivo rešena, če o konkretnem negativnem dogodku, na primer izgubi ključnega kupca, v najzgodnejši fazi obvesti banko in predstavi svoje ukrepe za izboljšanje razmer.