Sindikalni zaupnik

Blaž ŽibretDelovno pravo

Sindikat, čigar člani so zaposleni pri določenem delodajalcu, lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ki ga bo zastopal pri delodajalcu. Če zaupnik ni določen, sindikat zastopa njegov predsednik.

Navedena vsebina je urejena v 205. členu ZDR-1.

Za pravilno razumevanja ureditve položaja sindikalnega zaupnika je treba razumeti tudi sam temelj oziroma izvor  takšne ureditve. Ustava Republike Slovenije kot temeljni pravni akt v 76. členu določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno (sindikalna svoboda). V zvezi s sindikalno svobodo Ustava Republike Slovenije ne napotuje na zakonsko urejanje načina njenega uresničevanja niti ne predvideva možnosti njenega omejevanja, ki je torej absolutna. Ni odveč poudariti, da je sindikalna svoboda urejena tudi v vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentih s področja človekovih pravic v okviru Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela in Sveta Evrope, ki zavezujejo Slovenijo.

Zametek temelja najdemo tudi v temeljnem zakonu na področju delovnega prava, in sicer v 203. členu ZDR-1. Slednji določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalne dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Prav tako je delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti.

Prav slednje je treba vzeti kot osnovo za nadaljnja pojasnila.

Kdo je sindikalni zaupnik?

Sindikalnega zaupnika lahko razumemo kot neke vrste predstavnika delavcev oziroma »varuha pravic delavcev«. Sindikalni zaupnik ima pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu, je pa pri tem omejen s samim delovnim procesom. To pomeni, da ne sme izvajati sindikalne dejavnosti v času in na način, ki zmanjšuje učinkovitost poslovanja delodajalca. ZDR-1 obširno in podrobno ureja pravice in obveznosti sindikata, s tem pa tudi različne zapovedi in prepovedi na različnih delih delovnopravnega področja (na primer prepoved diskriminacije, posvetovanje, obveščanje in podobno). S tem ugodno ureja tudi položaj sindikalnega zaupnika.

Imenovanje sindikalnega zaupnika, njegove pravice in dolžnosti

Možnost imenovanja sindikalnega zaupnika v okviru sindikalne svobode v nobenem pogledu ni omejena na morebitno reprezentativnost sindikata ali pa na morebitno raven, na kateri je sindikat organiziran. Zastopanja članov na ravni podjetja nikakor ni mogoče vezati na zahtevo, da mora biti sindikat organiziran prav na ravni podjetja. Prav tako imenovanje oziroma izvolitev sindikalnega zaupnika ni omejena po številu navzgor. Odločitev, ali bo sindikat imel sindikalnega zaupnika in njihovo število, je povsem svobodna. Soglasje delodajalca ni potrebno, mora pa sindikat obvestiti delodajalca o imenovanju sindikalnega zaupnika.

Zaradi narave dela oziroma položaja, ki ga imajo sindikalni zaupniki, ti uživajo dodatno pravno varstvo in posebne ugodnosti. Primarno je treba izpostaviti, da sindikalni zaupniki uživajo posebno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, ki pa, to je treba posebej poudariti, ni absolutno. Posebno pravno varstvo pred odpovedjo traja ves čas funkcije in še eno leto po prenehanju. Število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo pred odpovedjo, ni prepuščeno prosti odločitvi sindikatov, temveč se določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma med delodajalcem in sindikatom. Poleg navedenega sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti tudi ni mogoče znižati plače, proti njemu začeti disciplinskega postopka ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj.

Varstvo sindikalnega zaupnika se v posameznih primerih razteza tako široko, da je treba posebej omeniti 206. člen, ki določa, da v primeru spremembe delodajalca oziroma tako imenovanega prenosa podjetja v smislu 75. člena ZDR-1 sindikalni zaupnik ohrani svoj status, če pri delodajalcu prevzemniku obstajajo pogoji za njegovo imenovanje v skladu s kolektivno pogodbo. Ne glede na zakonsko pomanjkljivo opredelitev, katero kolektivno pogodbo je treba upoštevati, je po našem mnenju treba uporabiti pravno podlago, to je kolektivno pogodbo, ki je bila podlaga za njegovo imenovanje oziroma izvolitev. Navedena zakonska določila se ne uporabijo, če so izpolnjeni pogoji za ponovno imenovanje sindikalnega zaupnika. Tudi v takem primeru se varstvo razteza na čas enega leta po prenehanju funkcije.

Bistvo ureditve je, da sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti oziroma delovanja v sindikatu ne sme trpeti kakršnihkoli negativnih posledic v delovnem razmerju, če spoštuje delovnopravno zakonodajo. Zaradi svojega položaja ima tudi večji korpus pravic in uživa posebno pravno varstvo, kar mora delodajalec dosledno spoštovati.

Vas zanima več?

Poglejte si naslednjo sodno prakso:


O avtorju