Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom

Blaž ŽibretDelovno pravo

Volja je sestavni del pogodbenega prava in tudi delovno razmerje je pogodbeno razmerje. Volja je v delovnem pravu delno omejena (npr. dejansko delovno razmerje – 4. člen ZDR-1, itd.), zato je potrebno dosledno upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

V 81. členu ZDR-1 je uzakonjeno, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha tudi na podlagi sporazuma. To pomeni, da se delavec in delodajalec dogovorita, da njuna pogodba o zaposlitvi oz. delovno razmerje preneha pod pogoji, ki jih določita v tem sporazumu.

Bistvo tega sporazuma je, da mora biti v pisni obliki. To pomeni, da zakon zahteva obličnost, in sicer pisno obliko. V primeru, da je sporazum sklenjen ustno, je neveljaven, kar pomeni, da delovno razmerje še naprej velja. Sporazum je sklenjen takrat, ko ga podpišeta delodajalec in delavec.

Obvezen dodatek sporazumu

Obvezna sestavina sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je tudi obvestilo oz. opozorilo, kakšne pravice gredo delavcu zaradi tovrstnega načina prenehanja delovnega razmerja. Sedanji veljavni Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da v primeru, kadar preneha delovno razmerje na podlagi sporazuma, delavcu ne pripada nadomestilo na Zavodu za zaposlovanje. ZDR-1 pa tudi določa, če tovrstno obvestilo oz. opozorilo ni zapisano v sporazumu, sporazum še vedno velja.

Opozoriti velja, da sklenjenega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni moč enostransko preklicati, ampak je možno doseči njegovo razvezo samo, če s tem soglašata delavec in delodajalec.

 

Primeri sodne prakse:

  • Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča: Pdp 220/2015,
  • Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča: Pdp 606/2014.

O avtorju