Poslovna skrivnost

Poslovna skrivnost

mag. Tadej Vodičar, LL.M.Delovno pravo

Z besedno zvezo »poslovna skrivnost« običajno označujemo podatek o dejavnosti ali položaju gospodarskega subjekta, ki je zaradi svoje vrednosti lahko znan le določenemu krogu ljudi. Nekateri podatki so pred nepooblaščenim širjenjem zaščiteni že po samem zakonu, pri vseh ostalih pa morajo gospodarski subjekti sami poskrbeti za njihovo zaščito, tako znotraj gospodarskega subjekta kot tudi s strani tretjih oseb.

Poslovno skrivnost opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu, ki  v prvem in drugem odstavku določa, da so poslovna skrivnost podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, in podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Na ta način ZGD-1 vzpostavlja subjektivni in objektivni kriterij, po katerem se presoja, ali je posamezen podatek poslovna skrivnost. Poleg zakonske opredelitve poslovne skrivnosti je mogoče za poslovno skrivnost šteti tudi podatke, ki so kot taki določeni s pogodbo ali sporazumom med strankama, sicer samo v sferi tega pogodbenega razmerja.

Določitev poslovne skrivnosti

Družba določi podatke, ki veljajo za poslovno skrivnost, s pisnim sklepom, pri čemer morajo biti s tem sklepom seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Navedene osebe so zavezane k varovanju poslovne skrivnosti, v kolikor so bile s sklepom predhodno seznanjene, v nasprotnem primeru obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s sklepom ne nastane. Družba na ta način zaščiti podatke pred nepooblaščenim širjenjem izven posameznega poslovnega subjekta.

Z namenom, da bi preprečili, da tretja oseba (npr. poslovni partner), ki se seznani s podatki, ki veljajo za poslovno skrivnost, izda le-te naprej, lahko stranki s pogodbo ali s sporazumom določita podatke, ki veljajo za poslovno skrivnost, in se jih zavežeta varovati. Na ta način je mogoče tudi tretje osebe, ki sicer niso zavezane varovati poslovne skrivnosti na podlagi ZGD-1, obvezati k njenemu varovanju.

Ne glede na zgoraj navedeno ZGD-1 določa, da so poslovna skrivnost tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Taki podatki veljajo za poslovno skrivnost neposredno na podlagi zakona. Za izdajo takšne poslovne skrivnosti odgovarjajo družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

Podatki, ki se lahko označijo za poslovno skrivnost, in zakonske omejitve

Glede same določitve podatkov za poslovno skrivnost je sodna praksa zavzela stališče, da morajo biti podatki določeni jasno in konkretno ter da njihova splošna in pavšalna opredelitev ne pomeni določitve poslovne skrivnosti (sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1132/2013 z dne 10. 4. 2014). V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 pa kot poslovna skrivnost tudi ne morejo biti določeni podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih.

Za varovanje poslovne skrivnosti imajo gospodarski subjekti na voljo tri različne načine in stopnje varovanja. Najbolj osnovno je varovanje poslovne skrivnosti po samem zakonu. S sklepom lahko konkretneje določimo podatke, ki so poslovna skrivnost, in osebe, ki so jo dolžne varovati, in jo razširimo tudi na podatke, ki jih ZGD-1 ne zajame. S pogodbo oziroma sporazumom lahko razširimo krog ljudi, ki je zavezan varovati poslovno skrivnost po sklepu, in k varovanju poslovne skrivnosti obvežemo tudi tretje osebe, kar je pri poslovanju gospodarskih subjektov zelo priporočljivo.