Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in prokuristi

Blaž ŽibretDelovno pravo

Poslovodne osebe so zakoniti zastopniki (predsedniki uprav, direktorji …), ki imajo po aktu družbe (akt o ustanovitvi, statut, družbena pogodba …) pravice in pooblastila, da zastopajo pravno osebo oziroma delodajalca v pravnem prometu. Navedene osebe prejmejo mandat s strani lastnika, da zastopajo družbo v pravnem prometu.

Prokurist je pooblaščenec, ki s podeljeno prokuro prav tako prejme pooblastilo, da zastopa pravno osebo oziroma delodajalca v pravnem prometu, nima pa pooblastila za odsvojitev in obremenitev nepremičnin.

Za poslovodne osebe in za prokuriste je zakon predvidel izjeme pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi določijo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja na drugačen način, kot jih določa ZDR-1. To so:

  • pogoji in omejitve delovnega razmerja za določen čas,
  • delovni čas,
  • zagotavljanje odmora in počitkov,
  • plačilo za delo,
  • disciplinska odgovornost in
  • prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Zgoraj taksativno navedeni inštituti delovnega razmerja se lahko s pogodbo o zaposlitvi uredijo drugače, kot je določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo. To pomeni, da je pri teh navedenih delovnopravnih inštitutih v celoti podeljena pogodbena svoboda med delodajalcem (ki ga predstavlja ustanovitelj oziroma nadzorni svet) in med delavcem (poslovodno osebo oziroma prokuristom).

Takšna ureditev je pravilna ureditev, saj omogoča tako imenovano fleksibilnost pri urejanju razmerij s poslovodnimi osebami.

ZDR-1 je uzakonil tudi posebnost, da delovno razmerje obstoji tudi med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba. Enako velja tudi za zavod.

Te določbe se ne upoštevajo za tako imenovane vodilne delavce (direktorje posameznih področij ali vodje posameznih področij v družbi), saj se za njih uporabljajo določbe 74. člena ZDR-1.

Navedena vsebina je v ZDR-1 urejena v 73. členu. 

Oglejte si sodno prakso:

O avtorju