Omejitve pri izplačilih delavcu v osebnem stečaju

mag. Tadej Vodičar, LL.M.Delovno pravo

Delodajalec mora pri izplačevanju plače delavcu, ki je v postopku osebnega stečaja, paziti na določene zakonske omejitve. Sodišče, ki vodi postopek osebnega stečaja nad delavcem, delodajalcu vroči sklep, po katerem se mora delodajalec ravnati, ne navede pa konkretnih omejitev, ki za delodajalca veljajo. Neizvrševanje ali nepravilno izvrševanje takega sklepa ima za delodajalca lahko neugodne posledice.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) določa, da če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s  sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom – sklepom o izterjavi stalnih prejemkov – ugotovi, da ti prejemki v določenem obsegu spadajo v stečajno maso, in naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega računa upravitelja. Delodajalec se je dolžan ravnati po sklepu, ki ga izda pristojno sodišče, ne glede na to, ali je bil o začetku postopka osebnega stečaja delavca predhodno že obveščen.

Delodajalec je zavezan ravnati v skladu s sklepom sodišča od dne njegovega prejema.

Omejitve, ki jih mora upoštevati delodajalec pri izplačevanju plače in drugih delavčevih prejemkov

ZFPPIPP glede omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, napotuje na 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), po katerem delavcu v postopku osebnega stečaja pripada 76 % minimalne plače (bruto minimalne plače, op. a.), presežek pa spada v stečajno maso. Ta omejitev predstavlja osnovno omejitev, ki se poveča, če delavec preživlja kakšno osebo, oziroma zmanjša v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Pravila o omejitvi zasega dolžnikovih prejemkov v stečajnem in izvršilnem postopku so poenotena, kar omogoča preglednost in enostavnejše izvrševanje sklepov s strani delodajalca in lažji nadzor nad pravilnostjo izvrševanja teh sklepov s strani upravitelja.

Obveznost delodajalca ob prenehanju delovnega razmerja

V primeru prenehanja delovnega razmerja delavcu, ki je v postopku osebnega stečaja, in sklenitve pogodbe o zaposlitvi z novim delodajalcem sklep o izterjavi stalnih prejemkov učinkuje tudi proti novemu delodajalcu. Delodajalec, pri katerem stečajni dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora o prekinitvi delovnega razmerja nemudoma obvestiti sodišče. V primeru da delodajalec ve, kdo je novi delodajalec, mora s priporočeno pošiljko sklep o izterjavi stalnih prejemkov nemudoma poslati novemu delodajalcu.

Posledice neizvrševanja ali nepravilnega izvrševanja sklepa

Upravitelj nadzoruje, ali  delodajalec ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, in sodišče nemudoma obvesti o vsaki njegovi kršitvi. Če delodajalec ne ravna po sklepu, mu sodišče s posebnim sklepom naloži, da izplača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Tak sklep predstavlja izvršilni naslov proti delodajalcu.

Delodajalec je odgovoren tudi za škodo, ki nastane zaradi neizvrševanja ali nepravilnega izvrševanja sklepa o izterjavi stalnih prejemkov, in sicer po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, ki jih določa Obligacijski zakonik.