Novosti pri vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu

mag. Tadej Vodičar, LL.M.Delovno pravo

Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-200/15 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek Zakona o delovnih razmerjih-1 (v nadaljevanju: ZDR-1), kar prinaša pomembne spremembe v zvezi z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

ZDR-1 v prvem odstavku 88. člena določa, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (ZDR-1 določa obligatorno pisno obliko odpovedi pogodbe o zaposlitvi, op. a.) vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se upoštevajoč drugi odstavek 88. člena ZDR-1 vroča (i) praviloma osebno v prostorih delodajalca, (ii) s priporočeno pošiljko s povratnico ali (iii) z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Ustavno sodišče RS je izdalo odločbo opr. št. U-I-200/15 z dne 16. 3. 2017, s katero je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki je določal, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov. Nadalje je ZDR-1 v četrtem odstavku 88. člena tudi določal, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma, če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko preteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. Navedeno pomeni, da se pošiljka (tj. odpoved pogodbe o zaposlitvi) po izteku roka za prevzem pošiljke vrne pošiljatelju (delodajalcu).

Odslej po pravilih pravdnega postopka o osebnem vročanju

Dosedanja ureditev četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 je lahko tako delavcu onemogočila dejansko seznanitev s poštno pošiljko (tj. odpovedjo pogodbe o zaposlitvi), kar lahko povzroči, da delavec brez krivdnih razlogov zamudi prekluzivni rok za vložitev tožbe za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred pristojnim sodiščem. Seznanitev delavca z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi namreč predstavlja osnovni predpogoj za uveljavljanje sodnega varstva (delavec lahko skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi vloži ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Ustavno sodišče RS je zato s predmetno odločbo zavzelo stališče, da takšna ureditev prekomerno posega v pravico do sodnega varstva, določeno v 23. členu Ustave RS. Glede na navedeno je Ustavno sodišče RS razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 ter hkrati odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

Zakon o pravdnem postopku v 142. členu ureja osebno vročitev ter med drugim določa, da, v kolikor vročevalec naslovniku pisanja ne more vročiti, vročevalec pisanje izroči pošti v kraju, kjer naslovnik stanuje, naslovniku pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pošiljko dvigniti. Če naslovnik v naveden roku pisanja ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (t. i. fikcija vročitve), na kar je naslovnik v zgoraj navedenem obvestilu opozorjen. Po preteku 15-dnevnega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. S takšnim načinom osebne vročitve se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.

Preostala dva načina vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostajata nespremenjena.