Konkurenčna prepoved

Blaž ŽibretDelovno pravo

Delovnopravna zakonodaja pozna dve obliki prepovedi konkurence, in sicer konkurenčno prepoved (zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti) in konkurenčno klavzulo (pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti). Razlika med njima je, da konkurenčna prepoved učinkuje med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa po prenehanju delovnega razmerja.

Konkurenčna prepoved je določena v 39. členu ZDR-1, kjer je zapisano, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, pri čemer bi dejanja delavca pomenila ali bi lahko pomenila za delodajalca konkurenco.

Navedeno pomeni, da konkurenčna prepoved delavca zavezuje že na podlagi zakona, zato ni potrebno, da se to zapiše v pogodbo o zaposlitvi. Spoštovanje konkurenčne prepovedi v času trajanja zaposlitve je ena od rednih delovnih obveznosti delavca, zaradi česar za navedeno ni predvideno (denarno) nadomestilo.

Delavec je za kršitev odškodninsko odgovoren

Konkurenčna prepoved izvira iz pričakovanja delodajalca, da mu bo delavec med trajanjem delovnega razmerja lojalen, kar pomeni, da delavec ne bo ravnal v škodo delodajalca oz. v nasprotju z njegovimi poslovnimi interesi.

Če se zgodi, da delavec s svojim ravnanjem delodajalcu povzroči škodo, lahko delodajalec zahteva povrnitev škode. Povrnitev škode lahko zahteva v subjektivnem roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla oz. v objektivnem roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla. Za povrnitev škode morajo biti izpolnjene tudi vse predpostavke odškodninske odgovornosti v skladu s prvim odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika (protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza, odgovornost).

Prepoved ne zadeva vseh registriranih dejavnosti družbe

Glede prepovedi opravljanja del in sklepanja poslov glede na dejavnost delodajalca je treba izpostaviti še, da prepoved ne zajema vseh dejavnosti, za katere je delodajalec registriral svojo družbo, ampak gre za dejavnosti, ki jih delodajalec dejansko opravlja, kamor sodijo tako delodajalčeve glavne kot tudi postranske dejavnosti.

Kršitev konkurenčne prepovedi pa lahko pomeni tudi razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Podrobnosti glede druge vrste prepovedi konkurence, t. i. pogodbene prepovedi konkurenčne dejavnosti, si lahko preberete v zapisu Konkurenčna klavzula.

Oglejte si tudi naslednje primere sodne prakse:


O avtorju