Enaka obravnava glede na spol

Blaž ŽibretDelovno pravo

V delovnem pravu velja zapoved, da je potrebno vsako osebo pri zaposlovanju, v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi obravnavati enako, ne glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino.

Prepoved diskriminacije na podlagi spola ali druge osebne okoliščine izhaja tudi iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakona o enakih možnostih žensk in moških ter vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic, kot tudi prava EU.

Delodajalec je dolžan vsem zagotavljati enako obravnavo, enako velja za fazo javne objave prostega delovnega mesta.

Delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, tudi sama objava prostega delovnega mesta tega ne sme nakazovati. Izjema je, če določen spol predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.

Navedena vsebina je urejena v 6. in 27. členu ZDR-1.

Kdaj je podan pogoj sorazmernosti in upravičenosti, napolnjuje sodna praksa, saj je odvisno od vsakega posameznega primera posebej in od vsakokratnih okoliščin.

V vsakem primeru je kot vodilo potrebno vzeti, da se določen spol lahko šteje kot odločilen ali bistven pogoj le v primeru, ko se določeno delo glede na naravo dela sploh ne bi moglo opravljati z delavcem drugega spola (npr. igralska vloga ipd.). Kršitev določil o prepovedi diskriminacije ima za posledico odgovornost delodajalca za prekršek, v skrajni posledici pa tudi odškodninsko odgovornost delodajalca v skladu z 8. členom ZDR-1.


O avtorju