Avtorsko delo, ustvarjeno v delovnem razmerju

mag. Tadej Vodičar, LL.M.Delovno pravo

Avtorska dela uživajo poseben pravni status, na kar kaže tudi dejstvo, da je avtorska pravica ustavno varovana pravica. Ustava Republike Slovenije jo uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine ter v 60. členu določa, da je zagotovljeno varstvo avtorskih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.

Avtorska pravica je podrobneje urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP). ZASP v prvem odstavku 5. člena določa, da so avtorska dela individualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. Da je torej neko delo avtorsko delo, morajo biti kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke: (i) stvaritev, (ii) duhovnost, (iii) področna umeščenost, (iv) individualnost oziroma izvirnost avtorskega dela in (v) izraženost.

Skladno z določili ZASP je avtor vedno fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo (pravna oseba ne more biti avtor), avtorska pravica pa pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Sama avtorska pravica je po naravi enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo (i) izključna osebnostna upravičenja (moralne/osebnostne avtorske pravice), (ii) izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in (iii) druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja).

Avtorsko delo iz delovnega razmerja

Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da ko delavec pri delodajalcu ustvari avtorsko delo, je delavec kot avtor upravičen do zgoraj naštetih pravic, ki izvirajo iz avtorske pravice. Vendar pa je v 101. členu ZASP uzakonjena domneva, da kadar avtorsko delo ustvari delavec pri izpolnjevanju svojih obveznostih ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja, če ni s pogodbo določeno drugače.

Za uresničitev navedene zakonske domneve sta tako nujno potrebna dva elementa: (i) delo mora biti avtorsko delo (5. člen ZASP) ter (ii) avtorsko delo mora biti ustvarjeno v času delovnega razmerja. Presoja, ali je neko delo nastalo v delovnem razmerju, pa je kompleksna in zahteva preučitev vseh pravnih in dejanskih okoliščin – npr. ali je delo nastalo v delovnem času, sistematizacija delovnih mest, uporaba sredstev delodajalca, izkušnje z delovnega mesta, opis del in nalog v pogodbi o zaposlitvi (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 2/2010 z dne 3. 6. 2010).

Posebni dogovori

Navedena določba je po svoji naravi dispozitivna, kar pomeni, da se lahko delodajalec in delavec glede prenosa avtorskih pravic vedno dogovorita drugače. Delavec in delodajalec lahko na primer s pogodbo (o zaposlitvi) popolnoma drugače uredita vprašanje imetništva avtorskih pravic, poljubno spremenita desetletni rok, se dogovorita o izključitvi navedene določbe ali se dogovorita o dodatnem plačilu poleg plače ipd.

V kolikor se delavec in delodajalec ničesar ne dogovorita, velja domneva, da se materialne pravice ter druge pravice avtorja za obdobje desetih let izključno prenesejo na delodajalca. To pomeni, da je delodajalcu zagotovljena izključna pravica, da v okviru svoje redne dejavnosti izkorišča avtorska dela, ki jih pri izvrševanju svoje delovne obveznosti ustvari njegov delavec, brez da bi za to potreboval njegovo dovoljenje – gre za t. i. omejeno zakonito cesijo za določen čas (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 2/2010 z dne 3. 6. 2010). Ne glede na navedeno pa moralne pravice avtorja kljub zakoniti cesiji ostanejo ves čas pri avtorju.

Po desetih letih

Po preteku desetih let avtorska pravica (avtomatično – ni potrebno, da jo delodajalec formalno vrne delavcu) postane ponovno enovita pravica, kar pomeni, da delodajalec po preteku desetih let brez dovoljenja delavca ni več upravičen izkoriščati avtorskega dela, ki ga je delavec ustvaril pri izvrševanju svoje delovne obveznosti. Ne glede na navedeno pa ZASP v drugem odstavku 101. člena določa tudi izjemo, in sicer lahko delodajalec po poteku desetletnega roka proti plačilu primernega nadomestila delavcu zahteva ponovni izključni prenos (gre za t. i. prisilno licenco), pri čemer velja, da mora delodajalec zahtevati ponovni prenos pravic za vsako avtorsko delo posebej.

V izogib morebitnim nejasnostim glede izkoriščanja avtorske pravice, ustvarjene v delovnem razmerju, časovnega obdobja izkoriščanja ter morebitnega plačila primernega nadomestila delavcu priporočamo, da se delodajalec in delavec že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi dogovorita glede navedenih vprašanj ter ureditev vključita v pogodbo o zaposlitvi.